Sreda, 21. oktober 2020 - 13:50

Zunanja politika/EU

Evropska unija mora določiti standarde za ureditev spletnih platform

Bruselj, 21. oktober 2020 (MOREL)- Evropski parlament je pozval k oblikovanju trajnih pravil za digitalne storitve, med njimi spletne platforme in tržnice, ter k vzpostavitvi zavezujočega mehanizma za obravnavanje nezakonitih spletnih vsebin.Poslanci so torek sprejeli dve ločeni poročili o zakonodajnih pobudah, v katerih Evropsko komisijo pozivajo, naj v svežnju akta o digitalnih storitvah, ki ga bo predstavila decembra, obravnava trenutne pomanjkljivosti v spletnem okolju. 

Sedanja pravila Unije glede digitalnih storitev so ostala bolj ali manj nespremenjena, odkar je bila pred dvajsetimi leti sprejeta direktiva o elektronskem poslovanju. Evropska unija želi s prihajajočim svežnjem oblikovati digitalno gospodarstvo na ravni Unije ter postaviti standarde za preostali svet, kot je to storila že na področju varstva podatkov.

Poslanci so menili, da bi morali vsi ponudniki digitalnih storitev s sedežem v tretjih državah upoštevati predpise akta o digitalnih storitvah, če so njihove storitve namenjene tudi potrošnikom v Evropski uniji. Vzpostaviti je treba mehanizem prijave in ukrepanja, da lahko uporabniki spletne posrednike obvestijo o morebitnih nezakonitih spletnih vsebinah ali dejavnostih. Mehanizem bi spletnim posrednikom omogočal hiter odziv in večjo preglednost v zvezi z ukrepanjem o morebitnih nezakonitih vsebinah. Uporabniki morajo imeti možnost pritožbe pri nacionalnem organu za reševanje sporov.

Parlament je pozval k strogemu razlikovanju med nezakonitimi in škodljivimi vsebinami. Ureditev pravne odgovornosti bi se morala uporabljati le za vsebine, ki so kot nezakonite opredeljene v pravu Evropske unije ali nacionalnem pravu.Platforme pri nalaganju vsebin ne smejo uporabljati filtrov ali kakršnih koli oblik predhodnega nadzora nad škodljivimi ali nezakonitimi vsebinami. Poslanci poudarjajo, da mora končno odločitev o zakonitosti ali nezakonitosti vsebin sprejeti neodvisen sodni organ, ne pa zasebna podjetja.Širjenju škodljivih vsebin, sovražnega govora in dezinformacij se je treba zoperstaviti z večjo preglednostjo in državljanom pomagati pri medijskem in digitalnem opismenjevanju.

Parlament je menil, da morajo načelo "kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu“ ter varstvo potrošnikov in varnost uporabnikov postati vodilna načela prihodnjega akta o digitalnih storitvah. Platforme in spletne posredniške storitve morajo izboljšati zaznavanje in odstranjevanje lažnih navedb ter spoprijemanje z nepoštenimi trgovci, ki po spletu prodajajo lažno medicinsko opremo ali nevarne izdelke, kar se je dogajajo med izbruhom covida-19.

Poslanci so predlagali tudi uvedbo načela poznavanja poslovnih strank, v okviru katerega bi morale platforme preveriti in ustaviti lažna podjetja, ki uporabljajo njihove storitve za prodajo nezakonitih in nevarnih proizvodov in vsebin.Dodali so še, da je treba določiti tudi posebna pravila za preprečevanje – in ne le urejanje – nedelovanja trga, ki ga povzročajo velike platforme, in tako trg odpreti za nove ponudnike, tudi mala in srednja podjetja ter za zagonska podjetja. Več informacij o zahtevah odbora za notranji trg, ki so ga poslanci na plenarnem zasedanju podprli s 571 glasovi za, 26 glasovi proti in 94 vzdržanimi glasovi, je na voljo tukaj in tukaj.

Poslanci želijo uporabnikom zagotoviti manjšo odvisnost od algoritmov in več nadzora nad tem, kaj vidijo na spletu, ter možnost, da se izognejo prikazovanju predhodno urejene vsebine. Ciljno oglaševanje je treba strožje urediti v korist manj vsiljivih oblik oglaševanja, ki so umeščene v kontekst, in za katere je potrebnih manj podatkov, saj niso odvisne od prejšnjih interakcij uporabnika z vsebino. Poslanci tudi pozivajo Komisijo naj oceni možnosti za ureditev ciljnega oglaševanja, vključno z njegovo postopno odpravo in prepovedjo uporabe.

Akt o digitalnih storitvah bi moral zagotavljati tudi pravico do anonimne uporabe digitalnih storitev, kadar je to mogoče. Da bi zagotovila spoštovanje novih pravil, pa naj Komisija oceni tudi možnosti za vzpostavitev evropskega organa, ki bi lahko izvajal nadzor in kršiteljem naložil kazni. Zahteve odbora za pravne zadeve so bile sprejetih s 637 glasovi za, 26 glasovi proti in 28 vzdržanimi glasovi. Tretja nezakonodajna resolucija Odbora za državljanske svoboščine, sprejeta s 566 glasovi za, 45 glasovi proti in 80 vzdržanimi glasovi, obravnava vprašanja v zvezi s temeljnimi pravicami. Poslanci v njej pozivajo k natančnemu, sorazmernemu in nediskriminatornemu odstranjevanju vsebine, s čimer bi zaščitili svobodo izražanja in obveščanja, zasebnost in varstvo podatkov. Poudarjajo tudi, kako problematični so mikrociljanje na podlagi ranljivih točk uporabnikov, širjenje sovražnega govora in dezinformiranje, zato pozivajo k preglednosti politik monetizacije spletnih platform. To so sporočili iz predstavništva evropskega parlamenta v Sloveniji. (konec)

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
     12345678910111213141516171819202122232425262728293031
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej

Seniorske novice