Ponedeljek, 22. marec 2021 - 16:59

Zunanja politika/EU

Gospodarsko okrevanje EU po pandemiji

Ljubljana, 22. marec 2021 (MOREL)- Priprave slovenskega načrta za okrevanje in odpornost so v polnem teku. Medtem ko gredo nekateri ukrepi v pravo smer, se v širši javnosti pojavljata zlasti vprašanji vključevanja vseh zainteresiranih deležnikov v proces priprave dokumenta kot tudi odsotnost bolj strateškega pristopa. Manevrski prostor za izboljšave je omejen, zlasti zato, ker mora Slovenija načrt oddati Evropski komisiji najkasneje do 30. aprila. Ključno pa je, da predlagani projekti in reforme prispevajo k okrevanju in odpornosti in posledično omogočijo razvojni preboj države. To so glavna sporočila iz današnjega pogovora v ciklu spletnih razprav Studio Evropa na temo "Gospodarsko okrevanje EU po pandemiji", ki jo je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. V pogovoru so sodelovali evropski poslanci Romana Tomc (EPP), Tanja Fajon (S&D) in dr. Klemen Grošelj (Renew), Ajda Cuderman iz kabineta Predsednika Vlade RS, Ulla Hudina Kmetič s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, prof. dr. Marko Pahor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in direktor Kemijskega inštituta ter vodja Koordinacije slovenskih raziskovalnih inštitutov (KOsRIS)  Gregor Anderluh.

Evropska poslanka Romana Tomc (EPP) je med drugim spomnila, da si je Evropski parlament zagotovil večjo vlogo pri nadzoru delovanja Sklada za okrevanje in odpornost oziroma nacionalnih načrtov za okrevanje. Izrazila je prepričanje, da bo Slovenija znala izkoristiti ponujena sredstva in da priprave nacionalnega načrta potekajo po pričakovanjih: "Spremljam oblikovanje načrta na nacionalni ravni. Včasih prihaja do povsem tehničnih nesporazumov, ker so kakšni cilji oziroma mejniki napisani drugače kot v 'bruseljskem' jeziku. Komunikacija z Evropsko komisijo je zelo intenzivna, slednja je v veliko  pomoč. Nikakor ni bojazni, da tega ne bi znali izkoristiti. Smo med prvimi tremi članicami, ki so doslej ratificirale odločitev novih o lastnih virih EU," je menila. Kot je dodala, jo nekoliko skrbi dejstvo, da več kot polovica držav ratifikacije še ni opravila. To je namreč pogoj za to, da lahko Evropska komisija na finančnih trgih pridobi sredstva za okrevanje in odpornost. "Skrbi me, da se zaradi tega ali tehničnih zadržkov proces ne bi začel zamikati, saj gospodarstvo in ljudje potrebujejo ta sredstva čim prej," je opozorila. Med reformami, ki naj bi jih uresničila Slovenija, je poslanka Tomčeva izpostavila področje zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe ter trga dela: "To so reforme, ki bodo Sloveniji izjemno koristile."

Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D) je opozorila na pomanjkanje široke javne razprave v procesu priprave nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost: "Zamudili smo to priložnost, zdaj smo nekako na začetku procesa in časa je zelo malo." V dokumentu pogreša "ambicije, široko sliko, kako bomo izkoristili denar in razvojne priložnosti Slovenije. Glede prioritet in reform po pandemiji bi potrebovali širok konsenz." Med drugim je menila, da je veliko sredstev predvidenih za gradnjo cest in avtocest, medtem ko naj bi ga bilo za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, reformo zdravstvenega sistema, znanost in raziskave, naložbe v zeleno in urejanje javnih najemnih stanovanj premalo. Kot je pojasnila, so v predlogu načrta "tudi koristni ukrepi, a izgubljamo veliko razvojno priložnost, saj nismo dosegli nacionalnega konsenza o tem, kako izkoristiti ta sredstva. V tem načrtu ni zastavljenih velikih reform, brez njih ne bomo realizirali razvojne politike v Sloveniji," je menila. Po njenih besedah bomo "morali narediti miselni preskok, če bomo želeli doseči razvojni preboj. Zgledujmo se po dobrih praksah, denimo po predlogih Španije, Francije ali Nemčije, upoštevajmo domačo pamet in domače specifike ter izkoristimo ta čas za pripravo načrta za ambiciozne reforme in za razvojni preboj."

Evropski poslanec  Klemen Grošelj (Renew), je prepričan, da bo sklad za okrevanje in odpornost realiziran ne glede na to, da Poljska in Madžarska pred Sodiščem EU izpodbijata pogojevanje izplačevanja sredstev iz sklada za okrevanje s spoštovanjem načel pravne države. Kot je dodal, pričakuje hitro odločitev sodišča, saj "potem članice manevrskega prostora za izsiljevanje ne bodo več imele". Je pa izpostavil vprašanje, kako bodo članice sredstva izrabile: "Gre namreč tudi za sredstva za tehnološko-razvojni preboj članic, ne le za okrevanje. Zato je zelo pomembno, kako bomo ta sredstva izrabili." Kot je še opozoril dr. Grošelj, "je vprašanje, ali bodo sredstva sploh zadostovala. Pri slovenskem pristopu me moti sektorski parcialni koncept. Evropska komisija pričakuje celovit pristop, denimo da vlaganja v okoljsko dimenzijo vsebujejo tudi digitalno dimenzijo. Digitalizacija je gotovo eno od težišč, pri kompetencah pa ne gre zgolj za izobraževanje novih kadrov, ampak za vseživljenjsko digitalno izobraževanje. Slovensko gospodarstvo bo treba vpeti v aktualne trende na tem področju. Tako bi lahko država sredstva namenila za področje industrijske digitalizacije, ki  omogoča specializacijo glede na potrebe končnega naročnika."

Ajda Cuderman iz kabineta predsednika vlade, ki je bila doslej državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je pojasnila, da v procesu priprave nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost vseskozi teče dialog z zainteresiranimi deležniki. Kot je poudarila, projekti na področju gospodarstva ne doprinašajo le k digitalnemu in zelenemu, ampak tudi pripomorejo k likvidnosti podjetij, industrijski digitalizaciji, ki med drugim lahko prispeva k zmanjševanju izpustov CO2. Izpostavila je še naložbe v zeleni prehod z zmanjševanjem rabe energije ali popolne implementacije obnovljivih virov energije v industriji: "7% projektov v okviru ministrstva za gospodarstvo se nanaša na energetsko učinkovitost, projekti digitalizacije predstavljajo 19%, naložbe v zeleni prehod in digitalizacijo 36%. Slovenija je izrazito izvozna država, saj izvoz predstavlja kar 80% BDP. Zato moramo okrepiti konkurenčnosti, zvišati dodano vrednosti in produktivnost. Ukrepi so kompleksni, a se trudimo," je dodala.

Ulla Hudina Kmetič s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji je dejala, da v procesu priprave nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost  sodelovanje med Evropsko komisijo in Slovenijo poteka zelo intenzivno: "Slovenija je prvi osnutek dokumenta oddala med prvimi članicami, ta se zdaj posodablja in nadaljujejo se pogovori ter dialog na vseh ravneh, tako na tehnični, koordinativni kot tudi na višji ravni in to ne le s Slovenijo, temveč z vsemi članicami." Kot je dodala, Komisija članice "zelo spodbuja k vključevanju različnih deležnikov, to zahtevo vsebuje tudi uredba o vzpostavitvi Instrumenta za okrevanje in odpornost, a način, kako to doseči, je v rokah posameznih članic." Kot je še spomnila, morajo članice svoje načrte oddati Komisiji najkasneje 30. aprila, Komisija bo nato imela na voljo 2 meseca za njihovo analizo, zatem pa bodo načrte preučile še vse članice v okviru Sveta EU. Hudina Kmetičeva je posebej izpostavila, da morajo biti projekti povezani z reformami: "Tako naložbeno kot reformno ukrepanje je nujno, slednje predstavlja odgovor na priporočila Evropske komisije iz 2019 in 2020 v okviru evropskega semestra. Osnovni cilji načrtov so okrevanje in krepitev odpornosti ter zmanjševanje ekonomskih in socialnih razlik."

Po besedah Marka Pahorja z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani iz slovenskega predloga ni jasno vidnih smernic razvoja: "Tudi v preteklosti so bile strategije razvoja pisane po načelu 'za vsakogar nekaj'. Slovensko razumevanje vključevanja deležnikov je zelo nenavadno. Idejam, ki so rezultat tega dialoga, je treba najti skupni imenovalec in hkrati povedati, kam želimo Slovenijo peljati. Nimamo odgovora na vprašanje, kateri so ključni projekti, kakšna je vizija in ne glede na to, katera vlada je na oblasti, vedno zamudimo to priložnost," je bil kritičen. Glede možnosti, da bi države članice poleg nepovratnih sredstev izkoristile tudi najem ugodnih posojil, kar prav tako omogoča sklad za okrevanje in odpornost, je prof. dr. Pahor poudaril, da se danes lahko praktično vse članice EU same zadolžujejo zelo ugodno, "je pa vprašanje, kaj se bo dogajalo dolgoročno, zato če imamo priložnosti za to, zakaj pa ne." Kot je še izpostavil, se v Sloveniji bolje obnesejo mehanizmi, ki ne zahtevajo aktivacije zasebnega kapitala: "Že pred leti je študija pokazala, da v Sloveniji primanjkuje približno 6 do 7 milijard evrov zasebnega lastniškega kapitala, zato Junckerjev načrt v Sloveniji ni bil zelo uspešen. Tu pa gre predvsem za javne naložbe in upam, da jih bomo ponovno zagnali, saj so javne naložbe v območju evra po zadnji finančni krizi zaradi varčevalnih ukrepov praktično izginile."

Direktor Kemijskega inštituta ter vodja Koordinacije slovenskih raziskovalnih inštitutov (KOsRIS) prof. dr. Gregor Anderluh je izpostavil podhranjenost znanstveno-raziskovalne infrastrukture: "V trenutnem načrtu pogrešam več pozornosti namenjene raziskovalni infrastrukturi. V zadnjih dveh večletnih proračunih EU so države, ki so se skupaj z nami pridružile EU, vlagale v to področje ogromno sredstev, zato smo mi zaostali, zdaj pa bi bilo treba temu izzivu nameniti veliko več pozornosti kot doslej." Kot je ponazoril, v Sloveniji kar šest raziskovanih inštitutov dela v stavbah, ki so povsem neprimerne za delo. Zavzel se je tudi za vlaganja v nakup raziskovalne opreme, ki jo je nemogoče pridobiti z nacionalnimi sredstvi. "Tega ne potrebujejo le akademske institucije, ampak tudi slovenska podjetja za razvojne projekte. Zato se je treba dogovarjati z gospodarstvom, da bi zagotovili prenos znanja iz raziskovalne sfere v industrijo. V zadnjih letih je bilo povezavam med znanostjo in podjetji namenjenega malo denarja, a tukaj smo naredili nekaj korakov naprej," je še dodal. To je zapisala Saša B. Golob iz predstavništva evropskega parlamenta v Sloveniji. (konec)

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
     12345678910111213141516171819202122232425262728293031
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej

Seniorske novice