Torek, 1. december 2020 - 18:39

Zunanja politika/EU

Kakšna bo prihodnost odnosov med EU in ZDA?

Ljubljana, 1. december 2020 (MOREL)- S prihodom administracije novoizvoljenega predsednika ZDA Joeja Bidna v Belo hišo se za EU in ZDA odpira priložnost oživitve tesnega čezatlantskega sodelovanja pri reševanju aktualnih globalnih izzivov – zlasti boja proti pandemiji covida-19, okrevanja po krizi, boja proti podnebnim spremembam in krepitvi mutlilateralizma. To sodelovanje pa v trenutnih okoliščinah ni le v interesu Evrope in ZDA, temveč celotne mednarodne skupnosti. To so glavna sporočila z današnje prve razprave v ciklu spletnih razprav Studio Evropa na temo Kakšna bo prihodnost odnosov med EU in ZDA, ki jo je v sodelovanju s Pisarnama Evropskega parlamenta iz Berlina in Varšave pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Predsednik odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve David McAllister (EPP, Nemčija), je dejal, da administracija Joeja Bidna pomeni priložnost za obnovitev strateškega partnerstva med EU in ZDA na podlagi skupnih vrednot in interesov. Naštel je pet konkretnih področij sodelovanja med stranema; boj proti covidu-19, gospodarsko okrevanje po pandemiji, boj proti podnebnim spremembam, ohranitev multilateralizma ter promocija mednarodnega miru in varnosti. Kot je dodal, so obema stranema skupne vrednote, kot so demokracija, pravna država in človekove pravice: "To agendo moramo skupaj promovirati v mednarodnih organizacijah," je menil in opozoril, da v primerih, ko se ZDA iz slednjih umakne, mesto hitro zapolni Kitajska.

Kot je izpostavila Danuta Hübner (EPP, Poljska), članica parlamentarnega odbora za trgovino, EU in ZDA predstavljajo največje partnerstvo na področju gospodarstva, trgovine in vlaganj. "Zato je pomembno, da smo spet skupaj. Seveda med nami obstajajo tudi nesoglasja, vendar pa imamo dolžnost skupnega soočanja z globalnimi izzivi. Čezatlantsko partnerstvo ni pomembno le za EU in ZDA, temveč za ves svet". Obenem je pozdravila Bidnovo namero o sklicu globalnega foruma za demokracijo, s katerim naj bi na globalni ravni utrdili pomen spoštovanja človekovih pravic, demokracije in načel pravne države. Kot je opozorila, zgodba s populisti z odhodom Donalda Trumpa iz Bele hiše še zdaleč ni končana.

Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D) je poudarila, da je z odhodom Donalda Trupa "konec nočne more" in da zmaga Joeja Bidna hkrati pomeni poraz za nacionaliste in populiste ne le v ZDA, ampak tudi v EU. Kot je dodala, se nadeja resničnega čezatlantskega partnerstva; "Sem polna upanja, a obenem ostajam realistična. Trumpizem ostaja med nami in z njim se bomo morali soočiti". Kot je še menila, vsako partnerstvo zahteva sodelovanje obeh strani, ki morata tudi v praksi spoštovati in uresničevati tisto, kar pridigata ostalemu svetu, zlasti kar zadeva demokracijo in spoštovanje načel pravne države: "Šele ko bomo konsistentni doma, bomo verodostojni tudi za mednarodno skupnost," je poudarila.

Po besedah evropskega poslanca  Klemna Grošlja (Renew) je ob dejstvu, da se je svet v zadnjih štirih letih zelo spremenil, ključen cilj močnega zavezništva med EU in ZDA pristop do vzhajajočih velesil, v prvi vrsti Kitajske, zlasti če se bo slednja tesneje povezala z Rusijo: "Gre za razliko med demokracijo in avtokracijo ter za zaščito multilateralizma in skupnih vrednot, zlasti demokracije, pravne države in človekovih pravic," je dejal. Tudi dr. Grošelj je opozoril, da vzornik populistov sicer odhaja s položaja, a sam populizem ostaja.

Ameriški senator Bob Menendez (D, N.J.) je dejal, da je administracija Joeja Bidna polno zavezana obnovi čezatlantskega partnerstva z EU na številnih področjih. "Gotovo se o čem tudi ne bomo strinjali, toda skupne vrednote so temelj za začetek novega poglavja v čezatlantskem zavezništvu na podlagi medsebojnega spoštovanja in skupnih interesov." Posebej je izpostavil, da bo nova ameriška administracija vztrajala pri spoštovanju temeljnih demokratičnih vrednot: "Seveda bomo spoštovali suverenost vsake države, a hkrati bomo opozarjali tudi na pomen pravne države in človekovih pravic," je bil jasen. Med konkretnimi koraki je napovedal vrnitev ZDA k Pariškemu podnebnemu dogovoru ter v Svetovno zdravstveno organizacijo, kot tudi v organe WTO.

Federica Mogherini, nekdanja visoka zunanjepolitična predstavnica EU, je dejala, smo v zadnjih 4 letih videli precej razlik med EU in ZDA na področjih, kot so spoštovanje človekovih pravic, boj proti podnebnim spremembam, jedrski dogovor z Iranom, ipd. Kljub temu pa so te težave prinesle tudi nekaj pozitivnega: "EU je spoznala, da se zna postaviti na lastne noge, ko je to potrebno in to sposobnost moramo ohraniti tudi v prihodnje," je dejala. Izrazila je zadovoljstvo, ker je EU tudi v zadnjih letih ostala konsistentna in je potrebo po spoštovanju človekovih pravic in demokracije ohranila v svojem mednarodnem delovanju, denimo pri sklepanju trgovinskih sporazumov ali pri dodeljevanju razvojne pomoči. Po njenih besedah mednarodna skupnost potrebuje partnerstvo med EU in ZDA pri soočanju s številnimi izzivi. Kot je še opozorila, pa se stvari ne bodo preprosto vrnile v obdobje izpred nekaj let: "Zdaj živimo v novi eri". To so sporočili iz predstavništva evropskega parlamenta v Sloveniji. (konec)

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
     12345678910111213141516171819202122232425262728293031
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej

Seniorske novice