- AGENCIJA
- TURISTIČNE NOVICE IN PONUDBE
- KAM NA KAMPIRANJE V SLOVENJI, ITALIJI IN NA HRVAŠKEM
- TESTI, NOVOSTI,
- ODPRTI SERVIS INFORMACIJ
- Napovednik dnevnih dogodkov
- Vreme
- Gospodarstvo
- Kronika
- Kultura
- Notranja politika
- Šport
- Zanimivosti
- Zunanja politika
- INFO DESK- vstop za naročnike
- Foto servis
- SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
- CENIK STORITEV - zaposlitev
- WEB TV shop
- MorelTV-youtube
- GEATV- tedenski spored
- MORELTV-web
Četrtek, 8. julij 2010 - 12:43
Kultura/Slovenija
Stritarjeva nagrada Gaji Kos
Ljubljana, 8.julij 2010 (MOREL)- Društvo slovenskih pisateljev bo zvečer ob 19. uri podelilo Stritarjevo nagrado za literarno kritiko mladi in obetavni literarni kritičarki Gaji Kos. Nagrajenko je izbrala žirija v sestavi Goran Dekleva, Evald Flisar in Peter Kolšek. Stritarjevo nagrado Društvo pisateljev Slovenije letos podeljuje že trinajstič, z njo pa želi opozoriti na literarno kritiko kot posebno zvrst literature.
Gaja Kos sodi med mlade literarne kritičarke in kritike, ki so pred petimi ali malo več leti okrepili kritiško posadko pri reviji Literatura. Kmalu se je začela oglašati tudi v drugih revijah in časopisih, zlasti v Sodobnosti in v Književnih listih, ta horizontalna razširitev dejavnosti pa je, najbrž ne slučajno, povezana še z neko drugo širitvijo, ki je žanrske narave: z literature za odrasle je prešla na mladinsko in otroško. To je področje, ki v Sloveniji nikoli ni premoglo prav obsežne in
sistematične refleksije, čeprav je bilo pred desetletji bolje, kot je danes, a danes bi bilo še slabše – če ne bi bilo Gaje Kos. Njeno pisanje o otroških in mladinskih knjigah je začelo v slovenski prostor, izjemno bogat s tovrstno literaturo, vnašati vsaj minimalni red, pri tem pa se njena kritična misel zmeraj primerno dotakne tudi ilustrativnega dela te specifične literature. Vendar mladi kritičarki letošnja Stritarjeva nagrada seveda ne pripada samo zato, ker se je lotila tega
zanemarjenega in težavnega kritiškega področja, ampak predvsem zato, ker je njeno pisanje zmeraj jasno in razumljivo, ker natančno prepozna tista mesta, kjer je otroški svet najbolj celovit in neposreden, in ker zaradi svoje razgledanosti po domači in svetovni mladinski književnosti brez težav prepoznava razliko med stereotipi, ki jih premore ta literatura iz komercialnih razlogov, in avtentično lepoto otroške psihologije. Te reči zna razlikovati odločno in hkrati s humorjem, ki se zdi
samoumeven; eno in drugo nam pomaga, da tudi odrasli vsaj približno spoznavajo tisto, kar je namenjeno otrokom. (konec)








