Ljubljana- Neodvisna tiskovna agencija MOREL je ponovno izpostavljena pritiskom mafijske združbe oziroma mreže, ki jo sestavljajo prikriti politični, gospodarski in sodni lobiji ter izigravanju pravne države. Sodna mreža, ki so jo po papirjih sestavljali okrožna sodnica Tanja Voglar iz Krškega, predsednica senata višjega sodišča v Ljubljani Lidija Leskošek Nikolič in sodniška pomočnica Klavdija Žavski ne samo, da so razsodile v korist največje paradržavne parazitske organizacije Gospodarske zbornice Slovenije, da mora agencija po petih letih sedemkrat preplačati nekakšno obvezno članarino za leto 2006, ko je bila le-ta ukinjena, temveč so agencij odvzeli vsakršno možnost do pritožbe in ugovora. Že ves čas postopka je sodišče (ne)namerno oteževalo agenciji obrambo, saj je bila edina razprava razpisana pred tremi leti na sodišču v Krškem (ne v Ljubljani), kjer je bilo samo ugotovljeno, da agencija ni dobila predloga tožbe. Nato so se vrstile kršitve določb pravnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava v škodo agencije. Ugovore, ki jih je uspela agencija, kljub pristranskemu sodnemu postopku poslati, so sodnice označile za nerelevantne ter dodale, da podrobnejša obrazložitev sodbe ni potrebna. Roke pritožb so določevale tako, da so že potekli, ko je agencija dobila sklepe o izrečenih sodbah ali pa je bila postavljena pred izvršeno dejstvo. Tako je agencija dobila sklep o izvršbi 22. decembra 2011, 23. decembra 2011 pa je bila izvršba z njenega bančnega računa že opravljena, čeprav je bilo v sklepu zapisano, da ima pravico do ugovora v osmih dneh. Ni pa bilo zapisano, da ugovor ne zadrži izvršbe. Doslej nam je bilo znano, da se izvršba ne opravi prej, preden ne poteče rok za ugovor. V našem primeru je bilo ravno obratno. Na kaj naj se sedaj pritožimo, če je bila izvršba že opravljena? Za sodišče je torej že vse v naprej jasno, da na njihovo odločitev ne more več vplivati nobeno dejstvo in dokazi. Očitno je, da pravna država v Sloveniji velja samo za izbrance, sodniki pa prirejajo pravico milo rečeno glede na naravo stranke v postopku. Razsojajo v korist velikih. V tej zgodbi pa je bila velika Gospodarska zbornica, ki si je v času obveznih članarin nagrabila kapitala, sedaj pa v tem kapitalu uživa samo peščica izbranih pijavk. Seveda smo tudi finančno oškodovani, saj so nam ukradli težko prigaran denar in še danes vztrajamo, da zbornici nismo bili nikoli nič dolžni, saj nismo bili tudi nikoli člani te združbe. V MOREL-u smo bili že večkrat izpostavljeni različnim političnim, ekonomskim in obveščevalnim pritiskom ter grožnjam zaradi novic, ki jih objavljamo v svojem dnevnem informacijskem servisu. Zato so vse ocene o medijski svobodi, pravni državi in demokraciji v Sloveniji zavajajoče in potvorjene. Že po razkritju afere Depala vas, leta 1994, ki smo ga ob izbruhu označili kot primer kršitve človekovih pravic v Sloveniji, ki bo, in nato je bil opisan v letnem poročilu ameriškega zunanjega ministrstva, se je začela gonja takratne oblasti proti naši agenciji, da nas ustrahujejo in finančno zlomijo. Ker nismo hoteli razkriti našega vira, so uresničili finančne grožnje in dosegli, da so naše agencijske storitve odpovedali na RTV Slovenija in 15 lokalnih medijih. Tako smo izgubili pomemben finančni vir za naše delovanje. Zato smo morali zmanjšati število rednih in honorarnih sodelavcev na minimum. Kljub temu pa smo še naprej obstajali, čeprav so nas skušali finančno blokirati na vsakem koraku, da bi ugasnili. Onemogočali so nam dostop do marketinških sredstev, našega glavnega in edinega vira, pošiljali v redakcijo agente Sove. Ker so bili naši naročniki tudi tuje ambasade in predstavništva, so nas novačili, da bi jim poročali, kaj zanima tujce oziroma da bi nas preplašili, češ da gre za vohunske združbe, ki želijo škodovati Sloveniji. Kdor dela z njimi, pa je protidržavni element. Leta 2002 so vlomili v naše redakcijske prostore, ko smo sodelovali pri snemanju dokumentarnega filma beograjske produkcijske hiše Virus o trgovini z orožjem in belim blagom. Čeprav je bil celoten dogodek posnet z varnostno kamero, je policija prijela navideznega vlomilca. Ta je iz pripora napisal pismo, da so mu vse podtaknili policijski agentje in da bo vse javno razkril, če ga bodo obsodili. Seveda ga niso obsodili. Kdo nam je vlomil, ni razjasnjeno še do danes. Takratnemu notranjemu ministru Radu Bohincu je bilo v tej zvezi celo postavljeno poslansko vprašanje. V vseh teh letih so nam načrtno prisluškovali tako telefonske, kot internetne povezave. Kljub večkratnemu seljenju redakcije, smo ostajali po več dni brez telefonskih in internetnih povezav. V telefonski slušalki nam je pogosto škripalo in preklapljalo. V času enomesečne prenove prostorov in dopusta pa smo dobili tako visok račun za telefonske stroške, kot da bi telefonirali en mesec po 26 ur na dan?! Po pritožbi in sodnemu sporu je bil uradni odgovor Telekoma, da je prišlo do nepojasnjene tehnične težave. To je samo še nekaj opisov napadov, groženj in ustrahovanj, ki jih je tiskovna agencija MOREL doživela med svojim 20 letnim delovanjem. Njihovi akterji pa vedno ostajajo skriti v ozadju. Da obstajajo ozadja, pa sedaj javno razkrivajo in potrjujejo tudi nekateri politiki, ki drug drugemu očitajo, da so marionete, ki jih vodijo roke iz ozadja. Zapisal Emil Lukančič-Mori, glavni in odgovorni urednik. (konec)