Krško, 16. april 2010 (MOREL) – Sinoči so se zaključili zbori občanov, ki jih je župan občine Krško sklical po sprejeti odločitvi za umestitev odlagališča NSRAO; državni prostorski načrt zanj je Vlada RS sprejela konec lanskega leta. Na še vedno odprto vprašanje glede bodoče rabe nadomestil iz tega naslova je Občina Krško poskušala pridobiti odgovore na šestih zborih občanov, kjer je v razpravo predložila tudi svoj predlog, ki enakovredno upošteva vse prebivalce občine. Predlog je podprlo 83,7% tistih, ki so glasovali.

Julija 2009 je Občinski svet podal pozitivno mnenje k predlogu za umestitev odlagališča na lokaciji Vrbina v občini Krško. Odločitev je sprejel tudi na osnovi ugotovitev mednarodne recenzijske skupine, ki je z neodvisno recenzijo tehnične dokumentacije odgovorila na ključno vprašanje varnega in okoljsko sprejemljivega odlaganja NSRAO. Ob tem je Občina Krško v vmesnem času uspela z Vlado RS podpisati tudi šest protokolov, da bi zagotovila dodaten razvoj na celotnem območju. Občina Krško je ob tem v preteklih letih že pospešeno vlagala v izgradnjo infrastrukture v štirih mejnih Krajevnih skupnostih, v neposredni bližini NEK.

Za prisotnost obeh jedrskih objektov bo Občina Krško v bodoče prejemala 7,2 nadomestila za omejeno rabo prostora zato je v tem času potrebno odgovoriti tudi na pomembno vprašanje bodoče rabe nadomestil. Doslej so se pojavili različni predlogi, ki s seboj prinašajo tudi različne dileme. Po njihovi preučitvi in ob upoštevanju nekaterih pomanjkljivosti je tako nastal predlog župana in občinske uprave, ki ga je župan občanom predstavil na zborih občanov.

Predlog občinske uprave o razdelitvi nadomestil nastal ob upoštevanju pomanjkljivosti ostalih predlogov

Predlog je oblikovan v želji, da bi se v razdelitvi nadomestila lahko približali vsem prebivalcem občine Krško ter hkrati ohranili tudi višji nivo kakovosti življenja, kot ga od lokalne skupnosti zahteva zakonodaja. Spomnimo, da Občina Krško predlaga, da bi 1,4 mio evrov, v proračunu 2010 že rezerviranih sredstev, namenili za neposredne ugodnosti za občane, s preostalo kvoto denarja pa zadržali začeto dinamiko pospešenega razvoja in hkrati izkoristili razvojno perspektivno Evropske unije. V nasprotnem primeru se bo v občini Krško potrebno mnogim načrtovanim projektom odpovedati.

Ukrepi predloga zajemajo več starostnih skupin, prednostno pa obravnavajo šibkejše skupine občanov kot so mlade družine in starostniki. V okviru neposrednih programov naj bi se 20% sredstev uporabilo za posameznike, ki bivajo znotraj 1500 metrskega pasu za katerega je zakonsko določena omejena raba prostora, saj tam več ni možno spreminjati namenske rabe.
Sledijo programi namenjeni ciljnimi skupinam. Z ugodnostmi za starše otrok v vrtcih, bi z dodatnim financiranjem iz sredstev nadomestila Občina Krško omogočila za polovico cenejše vrtce. Danes Občina za ta namen že namenja približno 3,5 mio evrov na leto, za še cenejše vrtce pa se torej zavzema tudi v okviru tega predloga. Prav tako bi sprejeti predlog omogočil letovanje vsem otrokom, ki imajo težave z zdravjem in je zanje koristno letovanje na morju, iz sredstev proračuna bi se poleg tega eni generaciji otrok brezplačno letovanje v Nerezinah, v celoti pa bi se financirali tudi programi zimske in letne šole v naravi, medtem, ko bi se pomoč ob rojstvu otroka po novem povečala na skupno 300 evrov.

Prav tako se v okviru socialnega programa za starostnike, ki v občini Krško že nekaj let poteka s pomočjo Centra za socialno delo, predvideva povečanje sedanjega prispevka s 50% na 70%; z dodatnim subvencioniranjem tako namerava Občina Krško tudi to pomoč napraviti bolj dostopno.
Predlog občinske uprave upošteva tudi bolj ugodne priklope na kanalizacijo in subvencioniranje malih čistilnih naprav, ki jih zahtevajo sodobni okoljski ukrepi in omogočajo nižje plačevanje okoljskih taks. Prav tako pa naj bi se del sredstev nadomestila po predlogu, ki ga zagovarja župan namenilo tudi za dodatno financiranje Krajevnih skupnosti ob prioritetnem upoštevanju štirih mejnih Krajevnih skupnosti. Predlog ob tem predvideva vzpostavitev nove proračunske postavke v okviru proračuna in možnost prenosa sredstev v prihodnje leto kar omogoča prilagajanje na novo nastajajočim potrebam v prihodnosti.

Dileme predlogov predstavnikov civilne družbe in nekaterih političnih strank

Pomanjkljivost do sedaj predlaganih izračunov je neupoštevanje nekaterih stroškov, kar vodi do znižanja višine sredstev za morebitno delitev. V primeru predlaganih individualnih izplačil bi bilo za akontacijo dohodnine potrebno nameniti 25% vrednosti prejemkov, težko je namreč pričakovati, da bo ta prejemek oproščen dohodnine, kar predstavlja novih 300.000-700.000 evrov – odvisno od višine posameznega predloga. Za stroške različnih postopkov zaradi izdajanja velikega števila odločb pa bi bilo potrebno nameniti več kot 500.000 evrov.
Prav tako je potrebno pri vseh poskusih individualnih rešitev posebej pozorno upoštevati načelo enakosti pred zakonom. Z risanjem krogov delamo nove meje med sosedi in naselji je opozoril župan, z njim pa so se strinjali tudi velika večina razpravljalcev, ki so hkrati izrazili bojazen, da bo lahko sosed deležen drugačnih in večjih ugodnosti od tistega, ki bo za meter presegel zarisano mejo in do morebitnih ugodnosti ne bo upravičen.
S tem in številnimi drugimi argumenti so različni razpravljalci predlog Občine, župana in večine Občinskih svetnikov podprli že na prvem zboru v Krškem medtem, ko so nasprotniki predloga, t.i. aktivni člani predstavnikov lokalnega partnerstva, ki prihajajo predvsem iz štirih mejnih krajevnih skupnosti še vedno vztrajali na svojem predlogu, ki polovico denarja namenja za individualna nadomestila. Velika pomanjkljivost njihove ideje je, da so v izračunu upoštevani le polnoletni prebivalci.

V razpravi o sprejemljivosti načina rabe nadomestil večinska podpora predlogu občinske uprave

Razpravljalci iz ostalih delov občine so predlog, ki za individualna nadomestila namenja polovico razpoložljivih sredstev pogosto zavračali z ogorčenjem, saj po njihovem mnenju vse ostale občane postavlja v neenakopraven položaj. »Sredstva je potrebno združiti, predlog občine je razvojno naravnan, saj denar namenja za enakomeren razvoj občine in enakovredno upošteva vse občane« so razpravljali na zboru na Senovem.
»Vsota denarja je omejena, če jo razdrobimo na majhne delčke Občina ne bo zmogla več ohranjati prednosti pri vlaganju v številne investicije, med katerimi mnoge omogoča prav s plemenitenjem sredstev«, so v podporo občinskemu predlogu razpravljali v Brestanici in pozivali naj se v dobro dolgoročnega razvoja občine razmišlja s trezno glavo.

Številni ravnatelji v različnih krajevnih skupnostih so Občini priznali tudi veliko skrb in vsa dosedanja dodatna vlaganja, ki presegajo osnovni standard pri omogočanju programov izobraževanja, ki bi si jih sicer ne mogli privoščiti oz. niso zakonsko obvezni pa jih Občina omogoča (pouk angleščine tako v mnogih šolah poteka že od prvega razreda, v času informacijske družbe je občina šole opremila tudi z računalniškimi učilnicami, ki otrokom omogočajo ustrezno računalniško opismenjevanje in seveda posluh za številne investicije in posodobitve objektov za šolsko in predšolsko vzgojo…).

Večinsko podporo je predlog Občine dobil tudi na zboru v KS Raka, saj naj bi, kot so dejali, omogočal najbolj pravično razdelitev sredstev.
S tem so se strinjali tudi na zadnjem, šestem zboru, v KS Podbočje in dodali, da mora biti večja prioriteta od individualnih rent zagotavljanje blagostanja na dolgi rok. »Ne drobite sredstev, namenite jih, da bodo ljudje imeli manjše stroške in omogočite nove investicije, ki dajejo pogoje za odpiranje novih delovnih mest.« Na vprašanje v kakšni občini želijo živeti je tudi tu mnenje večine potrdilo predstavljeno vizijo Občine Krško, »zato moramo sprejeti tak razdelilnik, da bomo sredstva oplemenitili z evropskimi in državnimi sredstvi ter z njimi lažje in enakomerno razvijali to občino«, so še dejali krajani Krajevne skupnosti Podbočje in predlagali, da bi se del denarja iz nadomestila namenilo tudi za druge humanitarne namene.

Večina se je torej strinjala, da je potrebno sredstva oplemenititi za skupen razvoj, kar Občina Krško že počne. V zadnjih letih je namreč poskrbela za velik razvojni preskok na številnih področjih, kar je rezultat uspešnega združevanja nadomestila za omejeno rabo prostora in uspešne kandidature na različne razpise za evropska in državna sredstva kjer je občinska uprava dobila dodatni denar, ki je omogočil velika vlaganja. V zadnjih desetih letih je bilo za investicije namreč namenjenih nekaj več kot 109 milijonov evrov denarja. Številna so bila vlaganja v gospodarski razvoj, pospešeno gradnjo infrastrukture in nadgradnjo tekočega financiranja, kar v razvojnem pogledu občino Krško uvršča na prva mesta v primerjavi z ostalimi 210 občinami v Sloveniji. Pomembno je, da umestitev ne prinaša razvrednotenje prostora ampak razvojni preboj, financiranje investicij, ki bodo uresničene hitreje kot bi bila sicer. Takšnemu tempu želi Občina Krško slediti tudi v prihodnje.

Izgradnja odlagališča NSRAO do leta 2016

Zbori občanov so podali tudi celovito predstavitev bodoče umestitve oz. gradnje objekta za skladiščenje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki predstavlja trajno rešitev tega pomembnega vprašanja. Direktor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) Vladislav Krošelj, ki postopek umeščanja vodi, je v predstavitvi izpostavil prvenstveno nalogo agencije – izgradnjo objekta, s poudarkom na varnosti tako za okolje in ljudi, ki tu živijo. V naslednjih treh letih bo potekalo vse potrebno za pridobivanje gradbenega dovoljenja, tri nadaljnja leta pa bodo namenjena za gradnjo odlagališča, s predvidenim zaključkom leta 2016.

Zaključki razprav na zborih, v pomoč Občinskemu svetu pri dokončnem odločanju o bodoči rabi nadomestil

Za zagotavljanje 10% sklepčnosti zborov občanov bi se vseh šestih zborov moralo udeležiti 2112 volilnih upravičencev. Udeležilo se jih je 362. Sklepčnost torej ni bila zagotovljena je pa sprejemljivost predloga občinske uprave o rabi nadomestil potrdila večina prisotnih. Predlogi in zaključki razprav bodo Občinskemu svetu občine Krško, predvidoma na majski seji, v pomoč pri dokončnem odločanju o bodoči rabi nadomestil.
(konec)