Ministrstvu za kulturo ministrici Majda Širca

direktorju za medije Vojko Stopar

premier Borut Pahor

predsednik države Danilo Turk javnosti
 

Ljubljana- Ostro protestiramo proti objavi Redne letne raziskave stanja medijskega pluralizma Republiki Sloveniji v letu 2009 na področju slovenskih tiskanih, radijskih in televizijskih medijev ter elektronskih publikacij, katere naročnik je ministrstvo za kulturo, izvajalec pa je bil Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana d.o.o., ker zelo pristransko, zavajajoče in neresnično prikazuje ter obravnava stanje na medijskem trgu v Sloveniji. Uvodoma piše, da je raziskava namenjena analizi slovenskih tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij za leto 2009 z vidika njihove pluralnosti. Cilj raziskave je bil raziskati stanje medijskega pluralizma v Republiki Sloveniji za leto 2009, izsledki raziskave pa predstavljajo osnovo za potrebe strokovne komisije Ministrstva za kulturo za ocenjevanje projektov, prijavljenih na razpis za sofinanciranje programskih vsebin. Pri obravnavanju projektov sofinanciranja programskih vsebin za uresničevanje ciljev iz drugega odstavka 41. člena Zakona o medijih strokovna komisija namreč upošteva pomen projekta za uresničevanje javnega interesa v medijih. Pri presoji meril tako strokovna komisija izhaja tudi iz izsledkov rednih letnih raziskav stanja medijskega pluralizma v Republiki Sloveniji. V zaključku poročila podajamo oceno trenutne vsebine in obsega medijskega pluralizma v Sloveniji v letu 2009, na podlagi katere bodo lahko sofinancirane tiste programske vsebine, ki bodo povečale pluralnost slovenskega medijskega prostora. Raziskava torej na tem mestu ponuja tudi priporočila za sofinanciranje programskih vsebin v letu 2010. Raziskava protežira samo izbrane slovenske medije, ne da bi pri tem upoštevala maloštevilne medije, kot je na primer naša neodvisna tiskovna agencija MOREL. Tiskovna agencija MOREL je prva in za zdaj edina zasebna, neodvisna tiskovna agencija v Sloveniji, ki ima za sabo že več kot 19 let delovanja. Z našim informacijskim servisom, ki obsega na dan od 50 do 100 novic v slovenskem jeziku iz Slovenije (krajevne in državne) ter tujine (še posebej Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija), kjer imamo tudi svoje dopisnike in sodelavce, sodelujemo pa tudi z neodvisnimi tiskovnimi agencijami v okviru mednarodnega združenja zasebnih tiskovnih agencij srednje in jugovzhodne Evrope (APNA) Fonet iz Beograda,Sita iz Bratislave, Tiker iz Beograda, Montenafaxs iz Podgorice, Tir-fax iz Tirane, Bgnes iz Bolgarije, Mediafax iz Romunije, Actmedia iz Romunije in drugimi, ki nam zagotavljajo prek svoje mreže novice iz svojega okolje ter iz drugih držav. Zajemamo novice iz političnega, kulturnega, znanstvenega,gospodarskega, športnega življenja in različne zanimivosti. Agencija se izključno financira samo od prodaje svojega informacijskega servisa in ni deležna nobene finančne podpore države. Ker nismo prodržavna tiskovna agencija, objavljamo tudi informacije, novice, fotografije in zapise, ki aktualni oblasti niso zaželene oziroma se v prodržavnih medijih namerno ne objavljajo. O določenih dogodkih smo tudi prvi poročali in s tem opozorili širšo javnost na njih. Izdajamo dve reviji. Zdravstvenovzgojno revijo Vita ( samostojno od leta 1991) in mestno revijo KVA ( 2008). Vita ima povprečno naklado 17.000 izvodov, revija KVA pa 40.000 izvodov. Obe se delita brezplačno. Revija Vita je največji slovenski humanitarni projekt na področju vzgoje in izobraževanja in zdravstva. Izšlo je že 71 številk v skupni nakladi več kot 1.022.000 izvodov. Če bi bil en izvod samo 1(en) evro, smo v 17 letih podarili Slovencem in Slovenkam več kot milijon evrov. Vse to pa v raziskavi ni vredno, da bi omenili vsaj z besedo obstoj naše agencije in naših edicij. Že pred leti smo Mediani sporočili, da njene raziskave medijskega trga v Sloveniji niso neodvisne in niso vredne piškavega oreha. Od medijev zahtevajo plačilo v naprej, da jih uvrstijo v raziskavo. Gre torej samo za plačane in prirejene raziskave, ki še zdaleč ne kažejo realnega medijskega trga v Sloveniji. Ker naj bi na podlagi teh pristranskih ugotovitev ministrstvo sofinaciralo medijske vsebine na javnem razpisu, je torej pričakovati, da bomo mediji, ki nismo bili omenjeni v tej raziskavi znova, kot vsa leta doslej izvzeti iz tega razpisa. Slovenija je še daleč od medijskega pluralizma, je pa zelo blizu medijskega enoumja. Od ministrstva zahtevamo, da raziskavo umakne s svojega spletnega portala oziroma da jasno označi, da je raziskava prirejena samo na izbrane medije ter da ugotovitev iz te raziskave ne upošteva kot merilo za sofinanciranje.

S spoštovanjem

Emil Lukančič-Mori

glavni in odgovorni urednik