Sreda, 6. december 2017 - 18:51

Šport/Planinstvo

S primerno opremo in znanjem varneje v gore pozimi

Matej Planko, Igor Potočnik, Mitja Šorn, Miha Habjan, Klemen Volontar in Matjaž Šerkezi.

Matej Planko, Igor Potočnik, Mitja Šorn, Miha Habjan, Klemen Volontar in Matjaž Šerkezi.
Avtor: Manca Čujež

Ljubljana, 6. december 2017 (MOREL) - Sneg je letos zgodaj pobelil gore, na kar moramo biti ustrezno pripravljeni in se v gore odpravljati načrtovano, pripravljeno in odgovorno. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije in Združenje gorskih vodnikov Slovenije so združili moči in na novinarski konferenci 6. decembra 2017 na Krvavcu predstavili analizo reševalnega dela letos, prednosti članstva v planinski organizaciji, napotke za varnejši obisk gora pozimi ter praktični prikaz opreme in veščin za zimsko gorništvo.

Analiza reševalnega dela tudi v letu 2017 kaže na naraščanje števila reševanj, je povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik in predstavil dosedanjo statistiko. Letos je GRZS izpeljala 481 reševalnih akcij (lani 483 v celem letu), od tega 26 s smrtnim izidom, tretjino manj kot lani. Največ reševanj je bilo v poletnih mesecih, najpogosteje na območju triglavskega pogorja in Kamniško-Savinjskih Alp, gorski reševalci so v slabih dveh tretjinah reševali domače obiskovalce gora, preostalo tujce. Največ nesrečam še vedno botruje zdrs, drugi vzrok po številu nesreč je nepoznavanje terena, sledijo telesna in duševna nepripravljenost ter težave med poletom z jadralnim padalom. Največ nesreč je bilo med posamezniki (dobra polovica) in neorganiziranimi skupinami, največ je bilo poškodb spodnjih okončin, nato glave, zgornjih okončin, hrbtenice in poškodb zaradi podhladitev.

Da je med posredovanji gorskih reševalcev zelo malo dogodkov na organiziranih planinskih aktivnostih, je lahko povabilo obiskovalcem gora, da se pridružijo kateremu od 287 planinskih društev in klubov. Generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko je predstavil prednosti članstva v planinski organizaciji, ki vključuje popuste pri nakupih in storitvah PZS in njenih partnerjev ter nezgodno zavarovanje za stroške reševanja in zdravljenja v tujini z vključeno 24-urno asistenco. PZS je sklenila novo pogodbo za zavarovanje članov z zavarovalnico Adriatic Slovenica. »Za novo zavarovalno obdobje smo natančneje določili planinske dejavnosti, za katere velja zavarovanje. Letošnja novost je znižanje zavarovalnih vsot pri članarini A na 15.000 € za primer smrti in 50.000 € za primer trajne invalidnosti, dodali pa smo zavarovanje za zlome, opekline, izgubo vida, sluha in smrti zaradi požara v zavarovalni vsoti 1.000 €. Dodatno je vključeno tudi zavarovanje prehodne oskrbe. Pri vseh vrstah članarine se je meja višine za izvajanje alpinizma in športnega plezanja dvignila iz 5.000 na 6.000 metrov,« je spremembe nanizal Planko in še enkrat opozoril na pomen sklenitve ustreznega zavarovanja v primeru izvajanja planinske aktivnosti v tujini: »Tudi letos je bilo več primerov reševanja v tujini, ko so morali člani doplačati več tisoč evrov, ker niso imeli sklenjenega ustreznega zavarovanja; člani B imajo na primer zavarovalno vsoto 3000 evrov, celotni stroški reševanja pa so presegli 7000 evrov. Ena od možnosti je že vključena v članarini A, k temu pa lahko dodamo še posebni paket turističnega zavarovanja AS tujina, ki je prilagojen prav planincem in velja tudi v primeru turističnih in službenih obiskov tujine.«

Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere. »V zadnjih dneh je v sredogorju in visokogorju zapadla večja količina snega. Sneg še vedno ni sprijet, snežna odeja je mehka. Zaradi zmernega do močnega vetra so posamezni deli spihani in ledeni, nastalo je precej klož. Stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov po petstopenjski evropski lestvici je druge stopnje - zmerna,« je trenutne razmere opisal inštruktor GRZS in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi, ki je tudi predstavil potrebno opremo: »Za obisk gora svetujemo popolno zimsko opremo - lavinski trojček, cepin, dereze in čelado. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Poleg specialne opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo pa niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je večina planinskih koč zaprta in da zaradi tega potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku.«

Šarkezi pogostejšim obiskovalcem gora v zimskem času in navdušenim turnim smučarjem priporoča uporabo nahrbtnika z zračnim balonom. Med tehnično opremo, ki jo potrebujemo za varnejše obiskovanje visokogorja pozimi, sodijo tudi dereze, cepin in čelada. »Za obisk visokogorja so edina pravilna izbira 10- ali 12-zobe gorniške dereze. Veliko ljudi se ne zaveda, kaj vse dobre dereze potrebujejo. Razne verige in gumijaste izpeljanke, ki so se pojavile v zadnjih letih, sodijo v mesto in sredogorje, saj nimajo prvih zob in niso primerne za na resnejše gorniške ture,« pa je opozoril predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije Mitja Šorn, ki je z gorskim vodnikom Miho Habjanom še dodal: »Moramo se zavedati, da je v gorah nujno imeti ustrezno opremo, ki jo je treba znati pravilno uporabljati. A za zagotavljanje zadostne lastne varnosti in varnosti ostalih udeležencev ture samo to ne bo dovolj. Za vsako turo mora biti posameznik ali skupina ustrezno izkušena, izkušnje pa se pridobi s kilometrino opravljenih tur, ki morajo biti vsaj na začetku opravljene pod budnim očesom usposobljenih gornikov - vodnikov znotraj planinskih društev, gorskih vodnikov, alpinistov ... Razne gorniške šole, tečaji gibanja v gorskem svetu in podobni programi pri pridobivanju znanja pridejo še kako prav.«

Prav tako je obvezen del tehnične opreme vsakega gornika lavinski trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna za grobo določanje lege ponesrečenca, lavinska sonda za fino določanje lege ponesrečenca in lavinska lopata za hitro in učinkovito izkopavanje, saj je možnost za preživetje v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju. »Lavinski trojček moramo vedno uporabljati v kompletu, kajti če manjka en element, se lahko zelo podaljša čas iskanja zasutega,« je izpostavil inštruktor GRZS Klemen Volontar, ki prav tako obiskovalcem gora na srce polaga odločilno vlogo opreme in znanja: »Topla oblačila so v mrzlih, zimskih dneh samoumevna izbira. Naj postane samoumevna tudi pravilna opremljenost, ko se odpravljamo v zasneženo naravo. Oprema je zdaj praktično dosegljiva vsakomur, vendar smo z nakupom šele na pol poti. Kljub kakovostni in napredni opremi za izvajanje veščin, ki nam v najkrajšem času omogočijo najti in izkopati zasutega izpod snega, pa brez znanja ne gre. Želimo dvigniti tudi splošno raven poznavanja problematike tovariške pomoči ob nesreči v plazu.« 

To so sporočili iz PTS (konec)

 

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
12345678910111213141516171819202122232425262728293031
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej

Seniorske novice