07.12.2016 ob 17:35
Deli članek
Slovenija: Delo slovenskih detektivov  je daleč od filmskih zgodb

Bernarda Škrabar, detektivka in direktorica Detektivsko-varnostne agencije.

Ljubljana, 7. december 2016 (MOREL)- Ker ena tretjina zaposlenih bi izkoristila vsako priložnost za kaznivo dejanje, tretjina pa jih to stori načrtno in premišljeno,je pokazala raziskava, ki so jo opravili v Nemčiji«, je poudarila Bernarda Škrabar, detektivka in direktorica Detektivsko-varnostne agencije, ki letos beleži deseto obletnico delovanja. V teh desetih letih se je v detektivskem poslu marsikaj spremenilo, saj je zaradi sodobne informacijske tehnologije malodane vse na dosegu tipkovnice in miške. Včasih je detektiv potreboval teden ali več, da je preveril določeno zadevo, danes zadostujeta dan ali dva. »Več kot 90 odstotkov dela opravimo za podjetja. Najpogosteje preiskujemo notranje kraje in prevare, neupravičene bolniške odsotnosti zaposlenih, uživanje alkohola in drog na delovnem mestu ter lažna prikazovanja potnih stroškov,« je dejala Škrabarjeva. Njihova ura stane od 50 do 150 evrov, zraven obračunajo še potne stroške, kar je odvisno od vrste posla, je dodala Škrabarjeva, ki je tudi razkrila, da se s strankami pogosto kar dogovorijo za pavšalno ceno. Zaradi goljufij in kraj zaposlenih ameriška podjetja vsako leto izgubijo 40 milijard dolarjev, posledično se zmanjša tudi ugled podjetja in skrha zaupanje med zaposlenimi. V Evropi so številke občutno manjše, saj se zaradi zaostrenih gospodarskih razmer zaposleni bojijo, da bi izgubili službo. Raziskave sicer kažejo, da se večina proizvodnih in trgovinskih podjetij sooča z inventurnimi manki. V 60 odstotkih primerov jih povzročijo nevestni zaposleni. V 75 odstotkih primerov zaposleni vsaj enkrat odtujijo izdelke v lasti podjetja, podjetja pa v povprečju šele po 18 mesecih opazijo, da jim nekaj manjka. »Kar 75 odstotkov kaznivih dejanj zaposlenih ostane neopaženih. Po besedah Bernarde Škrabar je za več kot 95 odstotkov vseh izgub iz naslova notranjih kraj odgovornih manj kot deset odstotkov zaposlenih: »Naše desetletne izkušnje na področju preiskovanja tovrstnih zlorab so pokazale, da je lahko inventurni manko le navidezno v normalnih mejah. Dejansko stanje se največkrat razkrije šele po nekaj letih prirejanja inventur, pogosto ob menjavah direktorjev in drugega vodstvenega kadra.« V Detektivsko-varnostni agenciji za podjetja naredijo oceno varnostnih tveganj, testirajo njihov varnostni sistem, preiščejo incident, odkrijejo storilca in odtujene stvari. Prav tako pripravijo predloge za izboljšanje varnostnega sistema, ga vzpostavijo in tudi vzdržujejo. V zadnjem času njihovo pomoč pogosto poiščejo podjetja, ki imajo opraviti z različnimi poslovnimi skrivnostmi in občutljivimi informacijami ter želijo poskrbeti za varno komunikacijo prek spleta ali mobilnih naprav. Prav tako pri njih pomoč iščejo zasebne stranke. Čeprav večina ljudi meni, da v glavnem preiskujejo varanje med zakonci, pa je takšnih le od pet do deset odstotkov vseh primerov, ki jih preiskujejo v Detektivsko-varnostni agenciji. »V zadnjih letih smo med drugim preiskovali primere hišnih tatvin, ko je družina za krajo večjih vsot denarja iz trezorja sumila enega od družinskih članov. Pogosti so tudi primeri, ko onemoglo starejšo osebo okrade svojec, sorodnik, prijatelj ali znanec, ki je skrbel zanjo,« je povedala Bernarda Škrabar in dodala, da jih v zadnjem času ljudje pogosto kličejo za nasvet, kako doma poskrbeti za varnostno preventivo, zlasti v prazničnem času. V Detektivsko-varnostni agenciji v sodelovanju s slovenskimi in tujimi strokovnjaki z različnih področij izvajajo številna izobraževanja – tako za detektive kot tudi za kadrovike, pravnike, vodilne zaposlene na področju varovanja, zaposlene v trgovinah in skladiščih ter vodstvene delavce v podjetjih. »Zaposleni so namreč najmočnejše orožje pri preprečevanju varnostnih incidentov v podjetjih, zato se vložek v njihovo izobraževanje naložba, ki se hitro povrne,« je poudarila Škrabarjeva. Za kadrovike in vodstvene delavce organizirajo seminarje, na katerih jih med drugim naučijo, kako naj opravljajo razgovore z zaposlenimi, kako lahko ugotovijo, kdaj nekdo laže, predstavijo jim tudi tehnike socialnega inženiringa, ki so med spletnimi kriminalci zelo priljubljene. »Gre za psihološko manipulacijo – uporabnika z zvijačo prepričajo, da stori nekaj, česar sicer ne bi storil. Podobno je neposrednemu napadu na omrežje, le da storilci za izvajanje tehnik socialnega inženiringa ne potrebujejo specifičnega znanja,« je pojasnila Bernarda Škrabar. (konec)