Ljubljana (MOREL)- Tržni inšpektorat RS zaznava povečano število spletnih prevar prodajalcev iz tretjih držav, ko kupci prejmejo, če sploh, blago, ki bistveno odstopa od oglaševanega. Če gre za neznanega prodajalca oziroma za prodajalca, ki nima sedeža v Sloveniji, Tržni inšpektorat RS nima pooblastil za ukrepanje.

Potrošniki se na podlagi spletnih oglasov v slovenskem jeziku (pogosto na družbenih omrežjih, kot sta Facebook, Instagram) odločijo za nakup izdelka v spletni trgovini mnogokrat neznanega prodajalca iz tretjih držav. Dostavo pošiljke v tem primeru opravi izvajalec poštnih storitev, kateremu ob prevzemu plačajo odkupnino. Vendar pa ob odprtju pošiljke ugotovijo, da prejet izdelek ne ustreza naročenemu in oglaševanemu (na primer: namesto šivalnega stroja priznane znamke v vrednosti 129 evrov prispe otroška igrača v obliki šivalnega strojčka ocenjene vrednosti 25 evrov).

V Sloveniji in Evropski uniji je varstvo potrošnikov na zelo visoki ravni. Po eni strani morajo proizvodi, ki so na trgu zadovoljiti različne standarde, po drugi stranki pa ima potrošnik veliko pravic, kot na primer pravico vrniti kupljeno blago na spletu v 14 dneh od dostave, pravico do zavrnitve, v primeru neskladnosti pa lahko dve leti po nakupu zahteva popravilo, zamenjavo, sorazmerno vračilo kupnine ali odstopi od pogodbe.

Če potrošnik kupuje pri slovenskem prodajalcu lahko zaupa, da so mu te pravice in jamstva na voljo, potrošnik, ki se odloči za nakup v tretji državi pa se mora zavedati, da pravila, ki veljajo za potrošnike na trgu EU, pri takem nakupu ne veljajo.(konec)