22.01.2022 ob 19:07
Deli članek
Človeški obrazi evropskih migracij v Ljubljani

Veleposlaniki Norveške, Švedske in Poljske, predstavnik hrvaškega veleposlaništva ter predstavnica Ministrstva za kulturo RS, direktor muzeja, avtorici razstave in pričevalka ter povezovalka dogodka.

Ljubljana (MOREL)- Je ‘dom’ kraj ali stanje duha? Kdo ima moč oblikovati tvojo identiteto, ti dati občutek, da pripadaš – ali nasprotno, da ne sodiš zraven? Vse to so vprašanja, na katera poskuša odgovarjati in jih obenem obiskovalcem postavljati mednarodna razstava Identiteta na prepihu, na ogled na prostem pred Muzejem novejše zgodovine Slovenije. Z govori veleposlanikov Norveške, Poljske, Švedske in predstavnika hrvaške ambasade so včeraj na ploščadi pred Muzejem novejše zgodovine Slovenije odprli novo mednarodno potujočo razstavo z naslovom Identity on the Line/Identiteta na prepihu. Razstava je – z mislijo na koronski čas – oblikovana kot zunanja inštalacija na prostem. Na ogled bo do konca februarja.

Poleg Slovenije so razstavo pripravili v sodelovanju z mednarodnim timom kustosinj in raziskovalk iz Norveške, Hrvaške, Švedske, Danske, Poljske in Litve v sklopu istoimenskega evropskega projekta. Razstava na osnovi človeških zgodb govori o fizičnih premikih, migracijskih procesih, ki so se odvijali v dvajsetem stoletju po Evropi in oblikovali identitete milijonov ljudi. S tem poskuša pokazati, da je Evropa bila in še vedno je tako prostor imigracij kot emigracij.

»Znotraj nacionalnega se odvijajo tudi zgodbe razstave, ki jo odpiramo. Vsaka vstopa v javnost svoje države z določenim nelagodjem. V obdobju, ki ga označujemo kot razcvet človekovih pravic. Ko je pravica vedeti, spoštovati različno, sočustvovati s tistimi, ki jim zgodovina ni bila naklonjena, jim dati besedo, zagovarjati njihove pravice, ena od značilnosti naše dobe«, je povedal direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, dr. Jože Dežman. Slednji je tudi poudaril, da je dialog o zamolčanih in zakritih družinskih, individualnih zgodbah »v vsaki od evropskih držav ne samo možen, ampak nujen. To je pot k resnici, sočutju, odpuščanju in sožitju«.

Kot je poudarila vodja projekta za Slovenijo in soavtorica razstave, muzejska svetovalka Urška Purg, razstava sloni »na pričevanjih skoraj 200 posameznikov, ki so zaupali svoje osebne zgodbe in izkušnje«, in muzejskim ustanovam »dovolili vpogled v nemalokrat  boleče in globoke skrivnosti«. »Identiteta na prepihu ne govori le o posamičnih migracijah, strogo omejenih na države partnerice. Največje bogastvo te razstave je v preseganju posamičnih primerov migracij s tem, da smo našli protipole stanj in čustev, ki jih ne glede na izvor in tip migracije, lahko najdemo skoraj pri vseh primerih« je sklenila Purgova.

»Ko smo začeli razmišljati o skupni razstavi, ki bi združila sedem migracijskih procesov, ki se razlikujejo po časovnem okviru, kontekstu in geografski lokaciji, smo bili skeptični glede rezultatov. Toda iz zgodbe v zgodbo, iz pogovora v pogovor, se je začelo pojavljati nekaj skupnih tem. Vse so bile zakoreninjene v temeljni naravi človeštva, v našem skupnem čutenju. Nenehno spreminjajoči se in mobilni, a univerzalni svet čustev, ki je sestavljen iz nasprotujočih si in dopolnjujočih se polarnosti - ki nas potiskajo in vlečejo ter ustvarjajo gibanje. Gibljemo se med domom in tujino, pripadnostjo in odtujenostjo, molkom in odkritostjo, trdoživostjo in ranljivostjo, krivico in spravo«, je povedala soavtorica razstave in kustosinja, Corinne Brenko.

­O sodelovanju v procesu nastajanja razstave Sandra Antić, ena izmed skoraj 200 pričevalcev pove: »Muzeju in vsem vam, s katerimi sem sodelovala, sem neizmerno hvaležna za to neprecenljivo izkušnjo. Ker v bistvu brez tega ne bi tako intenzivno razmišljala o svoji identiteti. Tako pa sem obnovila vse spomine, dobre in slabe in prišla do ugotovitve, da je bil ta proces kar dolg, da sem danes to, kar sem in da razmišljam tako, kot razmišljam – se pravi, da se zavedam svoje identitete, da sem ponosna na svoje korenine in da sem tudi ponosna na državo, v kateri sem.«

Katarina Kozinc Huskič, vodja Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje na ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, je poudarila sodobno vlogo muzejev, ki v ohranjanju nesnovne kulturne dediščine, zbirajo, dokumentirajo, varujejo in ohranjajo pričevanja in zgodbe ljudi, »ki beležijo dogodke časa, prostora, gospodarskih in družbenih okoliščin«. Pri tem je spomnila, da le-te »niso le naše, ampak si jih pogosto delimo tudi drugimi evropskimi državami«.

Duje Ančić, minister svetovalec iz hrvaškega veleposlaništva, je spomnil, da »migracije, tudi tiste ‘množične’, so vedno individualne«, obenem pa poudaril da predstavljena pričevanja »kažejo, da so si človeške usode, ne glede na to, kako so si različne, tudi podobne; in ne gre le za podobnost znotraj enega časa in prostora«.

Krzysztof Olendzki, veleposlanik Republike Poljske v Republiki Sloveniji, je delil svojo osebno družinsko zgodbo, ki se umešča v migracijski proces, ki go ga raziskovali poljski partnerji projekta. »Kljub preteklim 77 letom od konca druge svetovne vojne, Evropejci, predvsem Evropejci, ki živijo v srednjem in vzhodno-osrednjem delu celine, še vedno doživljajo to zgodbo« je povedal Olendzki. »Za sedanjost, še bolj pa za prihodnost je izjemno pomembno, da ne poznamo le usode ljudi, ampak predvsem, da jih razumemo«, je sklenil.

Dag Hartelius, veleposlanik Švedske je izpostavil pomembnost odpiranja teme migracij in razstave Identiteta na prepihu zaradi »razumevanja raznolike in kompleksne narave naše zgodovine in družbe. Včasih lahko ob spremljanju debate dobimo vtis, da so migracije nov pojav. A kot smo že slišali, je to nekaj, kar je tu že tisočletja.«

Trine Skymoen, veleposlanica Kraljevine Norveške, je povedala, da je identiteta »povezana s kraji, ljudmi, jezikom, tradicijo – in vsi ti vidiki nas oblikujejo in določajo, kdo smo. Posamezne zgodbe morda pripadajo ljudem iz daljnih držav, vendar lahko skozi njih prepoznamo svojo, zelo osebno zgodovino in pravzaprav identiteto«. Veleposlanica je še spomnila, da »je druga svetovna vojna krojila življenja milijonov ljudi in ker je naša sedanjost rezultat naše zgodovine, tako so družinske skrivnosti, pa čeprav boleče«. 

Z željo, da bi zagotovili varen dostopnost čim širšemu krogu obiskovalcev, je razstava zasnovana kot zunanja inštalacija z bogato digitalno platformo na voljo na naslovu: www.identityontheline.eu, kjer vabijo vse k deljenju svojih zgodb – osebnih, ali družinskih. 

Razstava je nastala v sklopu evropskega projekta I-ON Identity on the Line (Identiteta na prepihu) in bo predstavljena še v 11 evropskih mestih. (konec)