Ljubljana, 10. januarja 2019 (MOREL)– Premiera uprizoritve, ki je nastala po novem prevodu Tatjane Stanič, bo v soboto, 12. januarja, ob 20.00 na velikem odru. Drama Ivanov (1887) sodi v zgodnje ustvarjalno obdobje Antona Pavloviča Čehova, glavni lik pa med magistralne like svetovne dramatike, med tiste »omahljivce«, ki zaradi neprizanesljivih etičnih načel nastavljajo ogledalo tako sebi kot celotni družbi. V naslovni vlogi igra Uroš Fürst, ob njem pa vrhunska igralska zasedba, ki ga sestavljajo Polona Juh, Gregor Baković, Igor Samobor, Iva Babić, Mia Skrbinac, novi član igralskega ansambla Drame Timon Šturbej, Maruša Majer, Rok Vihar, Jurij Zrnec, Saša Pavček, Valter Dragan, Matija Rozman, Zvone Hribar in Vanja Plut. Dramaturginja je Darja Dominkuš, scenografinja Meta Hočevar, kostumografinja Barbara Podlogar, skladatelj Marjan Nečak, lektorica Tatjana Stanič in oblikovalec luči Metod Novak. Predpremiera bo na sporedu 11. januarja ob 19.30, prve ponovitve pa 14., 15., 18., 19. in 23. januarja ob 19.30 ter 24. januarja ob 17.00.
Igra Ivanov je ob svojem nastanku zmedla tako občinstvo kot kritike, navajene jasne karakterizacije likov in nedvoumnih žanrskih pravil. Anton Pavlovič Čehov, eden največjih ruskih pisateljev iz obdobja po realizmu in v marsičem predhodnik in začetnik sodobne dramatike, je namreč močno posodobil pravila dramskega pisanja. Komični, včasih celo groteskni elementi in liki se v Ivanovu prepletajo z žalostnimi usodami, zavoženimi življenji in tragičnimi prvinami. Čehov je na svojega osrednjega junaka in na njegovo okolje gledal kot umetnik in kot zdravnik, posebej so ga zanimala etična vprašanja in psihiatrija. Diagnoza, ki jo je Ivanovu postavil avtor, je presenetljivo današnja: izgorelost, malodušnost, naveličanost, zdolgočasenost nekoč sijajnega izobraženca, podjetnega in karizmatičnega idealista. Poleg depresije pestijo Ivanova tudi materialne težave, denar si izposoja pri oderuhih, njegovi rokohitrski uslužbenci mu parajo živce ter uničujejo imetje in ugled.  Muči ga tudi slaba vest zaradi bolne žene, ki ji ne more zares stati ob strani, saj je že dolgo ne ljubi več. Novo ljubezensko zvezo s hčerko bogatih posestnikov tako že v izhodišču zaznamujejo občutki krivde, pa tudi obsojanje okolice.
Režiser Aleksandar Popovski ob uprizoritvi Ivanova poudari raziskovanje in vidik moško-ženskih odnosov in vzpostavitev novih standardov v skupni komunikaciji. »Prvinski odnos med moškim in žensko je v samem središču Ivanova in ponuja možnost za globinsko raziskovanje in tudi za preverjanje naših današnjih ‚liberalnih‛ in ‚konservativnih‛ stališč.«
Prevajalka in tudi lektorica uprizoritve Tatjana Stanič, ki je igro Čehova na novo prevedla prav za to priložnost, svoj prevajalski pristop opiše kot »preverjanje možnosti izostritve značajev likov in odnosov med njimi v smeri kritičnega komentarja samega Čehova in preverjanje aktualnosti in korespondence z družbenim in socialnim vzdušjem Rusije v njegovem času.« Hkrati izpostavi, da je »težava pri kanoniziranih klasikih v tem, da včasih mislimo, kako o njih vemo že vse. In velika radost ukvarjanja z novim prevodom Ivanova je bila tudi v ugotovitvi, da prav pri največjih klasikih to nikoli ne drži. Veliko je novega, provokativnega in aktualnega v tem, kar govori Anton Pavlovič Čehov. Še vedno zmore razburiti in razdražiti […].«
Kot v gledališkem listu zapiše dramaturginja Darja Dominkuš, je »Ivanov prototip intelektualca, idealista, ki se ne prilagodi okolju in zato propade.[…] danes je prav to tisto, zaradi česar nam je blizu in ga lahko razumemo.« Darja Dominkuš izpostavi, da se vse drame Čehova ukvarjajo s temama bankrota in hrepenenja po ljubezni. »Bankrot stare aristokracije, ki se ne znajde v novih razmerah, moralni bankrot novih povzpetnikov, ki se pred ničemer ne ustavijo. Ljubezen, to najbolj vzvišeno med čustvi, se največkrat kaže per negationem, ko je ni več ali pa je nedosegljiva.«
Ivanov je sam sebi najostrejši sodnik, neusmiljeno se analizira, koplje po svojih mislih in čustvih, da bi razumel, kaj se mu je zgodilo, kako se je sam prignal na rob duševnega zdravja. In vendar je tudi na robu še sposoben radikalno razrešiti svoj položaj. »Iz bleščečega junaka nastane bedno depresiven lik, ki ne more iz svojega kroga ujetosti v nedejavnost in vsakodnevno ohromljenost. To je stanje, ki ga na neki ravni poznamo vsi in ki se ga tudi bojimo. Ivanov je podoba (post)modernega človeka, kot ga živi vsakdo izmed nas.« (Matjaž Regovec, odlomek iz gledališkega lista)
Pri uprizoritvi so sodelovali tudi asistent režiserja Juš A. Zidar, asistentka scenografinje Sara Slivnik, asistent kostumografinje Lovro Ivančić in študijsko še asistentka scenografinje Nastja Miheljak.
 Predpremiera: 11. januarja ob 19.30 na velikem odru
Premiera: 12. januarja ob 20.00 na velikem odru
Prve ponovitve: 14., 15., 18., 19. in 23. januarja ob 19.30 ter 24. januarja ob 17.00 na velikem odru. To je sporočil Jernej Pristov, predstavnik za odnose z javnostmi SNG Drama Ljubljana. (konec)