Ljubljana, (MOREL) - Truplo v ljubljanski soseski nedaleč od predsedniške palače ne pritegne pozornosti le policistov, temveč tudi mladih radovednih novinarjev. Kmalu odkrijejo mahinacijo z zemljiščem ter povezavo vplivnih poslancev in podjetja s sedežem v davčni oazi. V ozadju so zabrisane meje in prikrito povezovanje politike, kriminala in medijev. Vse te sestavine zadostujejo za dinamično mešanico iz katere je pisateljica in novinarka Mojca Širok spisala v trilogiji Rim – Ljubljana – Bruselj, novi roman Evidenca, ki ga je te dni v visoki nakladi 5.000 izvodov izdala založniška hiša Mladinska knjiga.
Časovno in krajevno sovpadanje ter preplet dogodkov Evidence nakazujejo na možno prepoznavnost do te mere, da je pisateljica že pred začetkom branja vsebine romana jasno povedala: Zgodba, ki jo opisuje ta knjiga, je v celoti izmišljena. Osebe, ki v njej nastopajo, so plod avtoričine domišljije. Vsakršna podobnost z resničnimi osebami je popolnoma naključna. Ne glede na to pripombo bralec Evidence se bo zlahka vživel in doživel napeto zgodbo o dogodkih, ki bi jih mestoma lahko tudi prepoznal ali poskušal poiskati v svojem zgodovinskem spominu. Zaplet romana je povezan z nekdanjimi posojilnimi službami slovenskih igralnic.
Po svojem literarnem prvencu romanu Pogodba v katerem je avtorica bralca odpeljala v osrčje mafijskega dogajanja in s katerim je navdušila kritike in ljubitelje kriminalnih romanov, dogajanja v svoji drugi knjigi postavlja v svet igralništva in slovensko prestolnico. Mojca Širok je bila 13 let dopisnica RTV Slovenija iz Italije in Vatikana ter je kot dobra poznavalka italijanskega političnega, zgodovinskega in kulturnega prostora v svojem prvem romanu v resnični zgodovinski okvir vpletla like iz sveta mafije, politike, policije in novinarstva. Za roman Pogodba je prejela nagrado modra ptica, uvrstil pa se je tudi med finaliste za kresnika. Knjiga je prvič izšla 2018, lani pa je izšla še v hrvaškem prevodu. Za roman Pogodba, ki je postala prava uspešnica in je na vrhu najbolj prodajanih knjig (prodanih je več kot 8.500 izvodov), je Mojca Širok v nedavnem pogovoru po spletu povedala, da ga je napisala po naključju in se je takoj odločila, da piše o italijanski mafiji. Pri tem je pomembno, da pišeš o tistem, kar dobro poznaš, še dodaja. Pri obeh romanih je princip isti, pravi avtorica in dodaja, da so zgodba in junaki pri obeh knjigah izmišljeni. Toda oba romana sta pisana na resničnem ozadju polpretekle zgodovine. Na začetku svoje novinarske poti je za tednik Mladina med drugim poročala tudi o domnevnem pranju denarja sicilijanske mafije v posojilnicah slovenskih igralnic. K tej nikoli do konca raziskani temi se vrača z romanom Evidenca. Zgodovinsko ozadje je okvir romana, Evidenca pa je po njenih besedah žalostinka. V razkrivanje ozadja umora v ljubljanski soseski, v katero je vpletena tudi prodorna televizijska novinarka, se neizprosno podajo tudi trije mladi novinarji spletnega portala. Ti mladi novinarji odkrijejo mahinacijo z zemljiščem, v katero sta vpletena vplivni poslanec in podjetje s sedežem v davčni oazi. Ti trije junaki po njenih besedah dajejo vsebino, kajti oni te dogodke, ki so se zgodili pred tridesetimi leti ne poznajo, saj so takrat bili majhni otroci, zdaj jih preiskujejo ter pojasnjujejo. Znana televizijska novinarka na soočenju kandidatov za evropske volitve pomembnega ministra obtoži, da je bil sodelavec nekdanje službe državne varnosti. Trije na videz nepovezani dogodki imajo skupne korenine v času pred osamosvojitvijo Slovenije. Razkritje identitete trupla privleče iz pozabe temne sence polpreteklosti, in klobčič, v katerega so zapleteni kriminalisti, politiki, poslovneži in novinarji, se začne odvijati z vrtoglavo hitrostjo. (konec)zz
