27.05.2021 ob 20:44
Deli članek
Pretresljiva pripoved o ženskah z grmad, ki še niso porušene

Urška Klakočar Zupančič - Gretin gre

Ljubljana, (MOREL) - Močna pismena ženska, sla po ljubezni, želja po znanju in pogum, izjemna notranja moč, ki pri cerkvenih krogih 17. stoletja in plemstvu v resničnem zgodovinskem okvirju na slovenskem Spodnjem Štajerskem zbuja strah od čarovništva in kliče po grmadi. S temi elementi je avtorica Urška Klakočar Zupančič spisala obsežen zgodovinski roman o čarovniških procesih in takratnem življenju z naslovom Gretin greh, ki ga je založila brežiška založniška hiša Primus. To je prvo leposlovno delo Urške Klakočar Zupančič, sicer okrajne sodnice, ki je po izobrazbi magistrica pravnih znanosti in pripravlja doktorat iz pravne zgodovine. Na današnji predstavitvi Gretinega greha medijem ni skrivala, da je v zgodovinski pripovedi marsikatera vzporednica z dogodki današnjega časa, ki tehnologijo družbenega omrežja včasih uporabi kot grmado, kar je zaradi zapisa na zasebnem facebook profilu že občutila na lastni koži. Po besedah odvetnice Nataše Pirc Musar, ki je na predstavitvi knjige vodila pogovor z avtorico, gre za izjemno pripoved, ki odseva duh časa in prikaže položaj žensk v 17. stoletju.

»V glavni junakinji Greti se lahko kljub drugim in zelo drugačnim časom prepozna marsikatera ženska. Jaz sem se nedvomno našla v njeni želji po znanju. Ljubezenska zgodba Grete je opisana tako, da bralec čuti prav vsako njeno bit, njene notranje bitke, ženskost, čustva, dileme, nemoč ravnati drugače in neizmerno moč na koncu zgodbe, ko mi je čustveno nabit epilog izvabil solze na oči,«  je knjigi na pot zapisala Nataša Pirc Musar. Na vprašanje, zakaj je Gretino zgodbo postavila v 17.  stoletje je avtorica romana pojasnila, da je to obdobje bilo izjemno burno. Gretina zgodba se dogaja v letih 1634 in 1635 v kraju Lichtenwald, kar je današnja Sevnica, na Spodnjem Štaejrskem. V tem turbulentnem času se v Evropi bijejo bitke med katoliki in protestanti v tridesetletni vojni, podložniki se s kmečkimi upori počasi osvobajajo tlačanstva, mesta se širijo, preganjanje čarovnic pa je še v polnem razmahu. Posebej je izpostavljen tudi Gurkfeld (Krško), ki je bilo eno od mest, ki je izstopalo po številu čarovniških procesov. Kot najbolj zanimive v knjigi je označila čarovniške procese, ki so se pri nas dogajali od druge polovice 16. stoletja pa vse do začetka 18. stoletja. Ogromno ljudi je bilo poslanih na grmado, žrtve pa so bile večinoma ženske. Posebej sumljive so bile lepe ali razgledane ženske in babice (porodničarke), ker so predstavljale skrivnost ženskosti in rojstva, ki sta bila moškim nerazumljiva ali nedostopna.

Avtorica 500 strani dolgega romana, ki ga je napisala v štirih mesecih, poudarja, da je želela biti v knjigi čimbolj avtentična.  Zgodovinski okvir in prostor v katerem s dogaja je resničen, prav tako so v romanu resnične nekatere osebe. Nekateri dogodki, običaji in čarovniški procesi temeljijo na zgodovinskih virih. Zgodba in glavni akterji so izmišljeni, je še pojasnila avtorica knjige. Glavna junakinja Greta je ženska z izjemno notranjo močjo, s katero premaguje življenjske preizkušnje. »Želela sem prikazati žensko, ki je bila drugačna in je znala ter si tudi dovolila več od ostalih, saj je izražala čustva, kar za tisti čas ni bilo običajno,« je še pojasnila Urška Klakočar Zupančič. Roman je napisala v prvi osebi, ker je želela pripoved približati bralcem, da bi se lahko vživeli v čustvovanje mlade ženske, ki je bila nekoliko drugačna od ostalih v tistem času. Tudi tisti, ki so izstopali, da so se mogoče zoperstavili oblasti, so se pokazali kot misleči in kritični ljudje. Šli so mnogokrat na grmado. Po njenih besedah, danes imamo drugačne grmade, sama pa bi si želela, da bi se te porušile. V posvetilu v knjigi je avtorica zapisala, da je »roman namenjen vsem močnim ženskam, ki jih je življenje lomilo, vendar so vedno znova našle voljo in moč – čarovnicam današnjega časa.« (konec)zz