Ljubljana, 9. julij 2012 (MOREL)– Iz slovenskega društva PEN so opozorili na Manifest iz Girone, ki je bil sprejet aprila 2011, ima svoje začetke v letu 1996, ko je v Gironi potekala svetovna konferenca o jezikovnih pravicah, katere namen je bilo obraniti jezikovno raznovrstnost sveta. V vseh teh letih si je Odbor za prevajanje in jezikovne pravice Mednarodnega PEN-a prizadeval za besedilo, ki bi razumljivo, nedvoumno in v kar najbolj strnjeni obliki povezalo vsa prizadevanja Organizacije Združenih Narodov, UNESCA, Mednarodne pisateljske organizacije PEN in drugih organizacij in zainteresiranih skupin in posameznikov. Na svetovnem kongresu septembra lani v Beogradu je Gironski manifest postal uradni dokument PEN-a, ki so mu v svojem ravnanju zavezana vsa nacionalna in regionalna združenja Mednarodne pisateljske organizacije. Letos bo dokument predstavljen Generalni skupščini OZN in skupščini UNESCA. Slovenski PEN si zato prizadeva, da bi se v Manifestu zapisane pravice in dolžnosti izpolnjevale povsod, kjerkoli so ogrožene ali nepriznane, še posebej pa v naši državi in v državah, kjer živijo rojaki, ki govorijo naš jezik. Pisatelji želimo, da bi se Gironski manifest uveljavil kot podlaga dokumentov, ki razvijajo ali opredeljujejo jezikovne pravice ljudi, skupnosti in narodov kot obvezni del osnovnih človekovih pravic.
MANIFEST O JEZIKOVNIH PRAVICAH, SPREJET V GIRONI, 13. MAJA, 2011
Mednarodni PEN združuje pisatelje z vsega sveta.
Odbor za prevajanje in jezikovne pravice Mednarodnega PEN-a je v Barceloni pred petindvajsetimi leti objavil Splošno deklaracijo o jezikovnih pravicah.
Danes, ta odbor, zbran v Gironi, naznanja deset glavnih načel te deklaracije oziroma manifesta.
1. Jezikovna raznolikost je svetovna dediščina, ki jo je treba ceniti in varovati.
2. Spoštovanje vseh jezikov in kultur je bistveno za vzpostavljanje in ohranjanje dialoga in miru na svetu.
3. Vsak človek se uči sporazumevati z drugimi v srcu družbe, ki mu nudi življenje, jezik, kulturo in identiteto.
4. Različni jeziki in različni načini govora niso le sredstva za sporazumevanje, temveč nudijo pogoje za razvoj posameznika in kulture.
5. Vsaka jezikovna skupnost ima pravico do svojega jezika kot uradnega jezika na njegovih tleh.
6. Šola mora nadgrajevati ugled jezika, ki ga uporablja jezikovna skupnost danega območja.
7. Zaželjeno je, da državljani poznajo različne jezike, saj to spodbuja empatijo in intelektualno odprtost ter izboljšuje poznavanje lastnega jezika.
8. Prevajanje besedil, še posebej velikih del različnih kultur, je pomembno za boljše razumevanje in spoštovanje pripadnikov drugih kultur.
9. Mediji igrajo izjemno vlogo pri bogatenju jezikovne raznolikosti ter odgovorno in dosledno povečujejo njen ugled.
10. Združeni narodi morajo priznati uporabo in zaščito jezika vsakega posameznika kot eno od najvažnejših človekovih pravic.
Girona, 13. maja, 2011
(konec)
