Ljubljana, 4. okteober 2017 (MOREL)- SNG Drama Ljubljana nadaljuje program slavnostne sezone ob 150. obletnici ustanovitve ljubljanskega Dramatičnega društva z uprizoritvijo »celovečerne enodejanke« Dušana Jovanovića Zid, jezero v režiji enega najzanimivejših srbskih režiserjev mlajše generacije Miloša Lolića, ki prvič ustvarja v ljubljanski Drami. V uprizoritvi igrajo Polona Juh, Saša Mihelčič, Branko Šturbej in Saša Tabaković. Dramaturginja in urednica gledališkega lista je Darja Dominkuš, scenografinja Jasmina Holbus, kostumografinja Sara Smrajc Žnidarčič, lektorica Tatjana Stanič in oblikovalec svetlobe Aleš Vrhovec. Premiera bo v soboto, 7. oktobra, ob 20.00 na velikem odru Drame.
Zgodba se odvija v dnevni sobi, ki sta jo nepopravljivo sprta zakonca Rudi in Lidija že davno pregradila z zidom. Dejansko je zid postavil Rudi, kot maščevanje Lidiji, ki je zavrnila njegov predlog za formalno ločitev. Rudi in Lidija vsak svojemu obiskovalcu, Sošolki in Zdravniku, pripovedujeta o dramatičnih dogodkih izpred štirinajstih let, ki so usodno zarezali v njuno povsem običajno življenje v idilično lepem okolju Blejskega jezera in ga za vselej spremenili. Pred toliko leti je namreč zgorela sosednja vila, v kateri je s svojo družino živel boemski slikar s precej nekonvencionalnim pojmovanjem svobodne ljubezni in odprtega zakona. Požar je povezan z zločinom, celo detomorom, dogodki niso bili nikoli povsem pojasnjeni. Zakonca, ki sta bila samo pasivni priči dramatičnega dogajanja v soseščini, pa sta se zapletla v vrtinec strasti, ljubosumja, zamer in novih spoznanj, ki je oba prignal v svojevrstno norost. Rudi in Lidija po svoje interpretirata in mozaično povezujeta pretekle dogodke. Na odru lahko spremljamo paralelno pripoved skozi dvojno optiko in v teh razkorakih prepoznavamo tipiko nekega krhajočega se razmerja. Vendar pa gre pri Jovanovićevi igri in tudi v Lolićevi uprizoritvi za usodnejše stvari: za ljubezen, seksualnost, norost, obsesije in ne nazadnje za postopno ugašanje strasti, s katero počasi ugaša tudi življenje.
Režiser in dramatik Dušan Jovanović sodi med najplodnejše in najkompleksnejše gledališke ustvarjalce pri nas. S svojimi režijami je pomembno sooblikoval podobo sodobnega slovenskega in jugoslovanskega gledališča. Njegova znamenita igra Zid, jezero je nenavadno, silovito besedilo na meji več žanrov, ki gledalca s prepletanjem konverzacijske igre z elementi napete kriminalke in erotične melodrame dobesedno posrka v svet svojih skrivnosti. Še dodatno pa fascinira z intenzivno dramsko pisavo in z lucidno analizo »zidov«, s katerimi se vse pogosteje obdajamo. »Osnovna situacija (zid med zakoncema) je bila očitno zelo stimulativna in posledično produktivna dramaturška ideja. Rudi in Lidija sta ločena, pa vendar sta še vedno obsedena drug z drugim, komunicirata v mislih, pa tudi fizično, njuna frustracija se nadaljuje in vročično stopnjuje. Ljubezen in sovraštvo sta enako živa, v glavah sta nerazdružljiva,« je za gledališki list Jovanović pojasnil, zakaj tudi sam meni, da je Zid, jezero ena od njegovih najboljših dram. Na tem mestu velja spomniti, da se je krstna uprizoritev v Drami v sezoni 1988/89, ki jo je Jovanović tudi režiral, zapisala v gledališki spomin kot izjemno, močno doživetje z velikimi igralskimi stvaritvami Milene Zupančič, Radka Poliča, Polone Vetrih in Aleša Valiča.
Režiser Miloš Lolić je bral igro Zid, jezero kot nadrealistično dramo iz soseščine, ki v nekem smislu tudi napoveduje grozljivo dogajanje ob razpadu Jugoslavije. »Zidovi, ki jih zgradijo med sabo ljudje, jezero, v katerem se utopijo otroci, hiša, ki dolgo gori. Kakšna rekonstrukcija je sploh možna in v kaj naj se vrnemo? Mogoče samo v intimno občutje brezizhodnosti, mogoče bi bila ta vrnitev pomiritev, mogoče bi bila taka vrnitev opozorilo?« se je spraševal že v repertoarni napovedi uprizoritve. V intervjuju z Darjo Dominkuš za gledališki list uprizoritve pa je na vprašanje o povezavi med zasebnim in političnim odgovoril: »Ne poznam niti ene melodrame, ki ni na drugi ravni hkrati opozorilo o skupnosti … ta ‘nadrealistično‘ destruktivni odnos med moškim in žensko v Jovanovićevi drami je že politika sama po sebi.« Pred režijskim debijem v ljubljanski Drami je Lolić v Ljubljani režiral še uprizoritve Bartleby, pisar po Melvillu v Mini teatru in Jacques ali podrejenost Eugena Ionèsca ter Adam in Eva Miroslava Krleže v MGL. Režiral je na Dunaju, v Berlinu, Münchnu, Baslu, Düsseldorfu in Beogradu, besedila Shakespeara, Schillerja, Evripida, Musila, Koltèsa, Jelinekove, Pinterja, Lorce, Schwaba, Crnjanskega, Tollerja, Kroetza … Za svoje predstave je prejel nagrade v Avstriji (Nestroy prize 2012, Dorothea Neff 2014), Nemčiji (Bayerische Theatertage 2012), Sloveniji (velika nagrada Borštnikovega srečanja 2011) in Srbiji (Bitef grand prix 2009, Bitef Politikina nagrada 2012, nagrada mesta Beograd 2013). To so sporočili iz SNG Drama. (konec)
