29.06.2021 ob 16:26
Deli članek

Ljubljana,  (MOREL) – Založba Miš je danes na novinarski konferenci predstavila pet knjižnih novosti letošnjega poletja. To so novi romani Beseda, ki je nimam Nataše Konc Lorenzutti, Samo domov me pelji Igorja Karlovška, Meter in pol pomladi Petje Rijavec in Balada o drevesu Mateje Gomboc. Pisano in zanimivo poletno bero zaokrožuje kratkoprozna zbirka Zgodbe za lažji konec sveta mladega avtorja Toma Podstenška.

Marca letos so po besedah odgovorne urednice založbe Irene Miš Svoljšak obeležili osemnajsti rojstni dan založbe Miš, ki je, kljub težkim epidemičnim pogojem tudi letos imela bogato knjižno bero, za kar nekaj knjižnih del so bili nominirani oziroma so bili prejemniki knjižnih nagrad in priznanj. Monografija Osamosvojitev Slovenije je že postala uspešnica, saj so že prodali kar tisoč izvodov. Roman Nataše Konc Lorenzutti je po besedah glavne urednice napeto in pretresljivo branje. Avtorica nam »mojstrsko predstavi marsikomu neznano zgodbo o v Sloveniji ukradenih otrocih, ki so bili med 2. svetovno vojno odpeljani v Nemčijo. Temelji na skupku resničnih zgodb, ki so pregnetene v eno samo – pred nami je torej roman, za katerim pa se skrivajo ure in ure trdega raziskovalnega dela in študija,« so zapisali v založbi. Pričevanja so v romanu literarno predelana in vpeta v izmišljeni vsebinski okvir. Zgodovinska dejstva pa so resnična, poudarja avtorica. Ob tem se je danes posebej zahvalila režiserki Maji Weiss, ki ji je pomagala najti pričevalce in jo je tudi s kamero spremljala. »Zanimale so me usode teh ljudi, ki ne poznajo svojih najbližjih, saj so jih kot dojenčke odpeljali iz Slovenije. Vse zgodbe so težke,« je poudarila Nataša Konc Lorenzutti.

Napeto poletno branje bo zagotovo roman Samo domov me pelji Igorja Karlovška, ki so ga izdali v zbirki Srebrne niti in govori o tem, o čemer domala ne govorimo: da ima strastna ljubezen raznolike obraze in da nikakor ni omejena na leta. Nikoli ni prepozno za ljubezen, pravi avtor in dodaja, da je knjigo pisal, da se zabavamo. V svoji zgodbi subtilno razpira vprašanja, ob katera slej ko prej zadene sleherni med nami: kako pomagati hudi trpečemu, umirajočemu v njegovih zadnjih, pogosto najhujših in najdaljših trenutkih? V kaj nas vodi ljubezen do bližnjega, kaj vse smo pripravljeni storiti v potrebi, da bi ga zaščitili?

Čeprav roman Meter in pol pomladi Petje Rijavec časovno uokvirja najnovejša 'kuga' 21. stoletja, to ni roman o koronavirusu. Po besedah avtorice je njegovo bistvo, da se predvsem osredotoča na iskanje cepiva za človeško zdolgočasenost, prestrašenost, naivnost, nedoločnost, hudobo in predsodke. To je vse, kar zaznamuje stanovalce ljubljanske blokovske soseske. Vsak na svoj način se prebijajo skozi dolgočasne dneve, strahove in iskanja – samih sebe, dokler jih nepredvidljiv vrtinec dogodkov ne zasuka tako silovito, da so se prisiljeni najti. V času epidemije je avtorica tri meseca delala od doma in se je pogosto spraševala, kaj se dogaja v soseski za štirimi stenami. Prepričana je, da tudi v primeru, če bi bile razmere drugačne, zgodbe iz njenega romana se ne bi iztekle drugače. Razplet bi bil isti, kot se je zgodil v času epidemije. Zgodbe nazorno in podrobno kažejo, kakšen je naš svet v ogledalu, je še pojasnila.

Zgodba romana Balada o drevesu avtorice Mateje Gomboc je pretresljiva, izjemno močna knjiga o spopadanju z izgubo, poskusu sprejemanja nesprejemljivega in razumevanju nerazumljivega. Kot je na novinarski konferenci povedala avtorica, liki iz njenega romana so okoli nje živeli. Gre za mladinski roman, toda v založbi in avtorica ga priporočajo v branje tudi odraslim. Roman je napisan v obliki prvoosebne pripovedi oziroma izpovedi gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant Majk stori samomor. Ada ostane sama z množico   vprašanj: zakaj, zakaj, zakaj? Skozi pripoved se pred bralcem počasi izrisuje njuna izjemno lepa ljubezenska zgodba, pa tudi njune življenjske zgodbe pred njo, med drugim tudi Majkove psihične težave. Sklepno besedo k romanu je napisala psihologinja Janja Istinič, ki o samomorih spregovori tako s poklicnega vidika kot tudi iz osebne izkušnje.

Tomo Podstenšek je napisal Zgodbe za lažji konec sveta. V knjigi je 15 kratkih zgodb, v katerih srečamo različne, v marsičem nenavadne protagoniste: moškega, ki poskuša ujeti ritem dihanja soljudi, moškega, ki se odloči postati drevo, moškega, katerega roka ima avtonomno voljo in živi svoje življenje… Na prvi pogled raznolike zgodbe imajo v resnici veliko skupnega, saj so vse del istega pripovednega sveta, znotraj katerega se sicer raznolike poti njihovih protagonistov dotikajo in prepletajo. Zgodbe za lažji konec sveta izkazujejo visoko stopnjo družbene ozaveščenosti in posluha za nevralgične točke sedanjosti, prevzamejo pa tudi s humorjem te prefinjenim posluhom za gradnjo zgodbe in suspenz. Avtor zgodb je pojasnil, da jih je pisal skozi daljše obdobje. Pri tem je opazil, da se odnosi v teh zgodbah začnejo ponavljati, vse je več istih motivov, predmetov in situacij. Vsi liki pa imajo nekaj skupnega: živijo v svetu, v katerem marsikaj ni tako, kot naj bi bilo, marsikaj ni prav. In ta svet je prepoznavno – naš. (konec)zz