Ljubljana (MOREL)- S Šentjakobskim gledališčem smo letošnje leto dobili enega najčastitljivejših stoletnikov. Gre namreč za gledališče, ki ni samo eno najstarejših ljubiteljskih repertoarnih gledališč pri nas, temveč je bržkone tudi najstarejše ljubiteljsko gledališče na evropskih tleh, ki ga je Ministrstvo za kulturo ob stoletnici zavedlo v Register nesnovne dediščine.
O njegovi unikatnosti poleg kvalitativnih meril in uspehov pričajo tudi zavidljive številke: v stotih letih si je njihove predstave ogledalo okrog 2.000.000, na leto pa več kot 20.000 obiskovalcev, odigrali so vsega skupaj okrog 600 premier in skoraj 12.000 ponovitev, na letni ravni pa okrog 150 gledaliških predstav za odrasle in otroke, med katerimi je vsaj 40 gostovanj. V stotih letih je na Šentjakobskem odru nastopilo skoraj 1000 igralcev, danes pa igralski ansambel – srce gledališča! – šteje 140 ljubiteljskih igralcev, ki s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom dosegajo najvidnejše rezultate in posegajo po najvišjih stanovskih nagradah.
Iz njegovih vrst izhajajo tako znamenita gledališka imena kot so na primer: Ernest Eypper, Vasja Ocvirk, Milan Kalan, Ivan Cesar, Ančka Levarjeva, Frane Milčinski – Ježek, Rudi Kosmač, Bine Matoh, Marjan Trobec , Milan Marinič, Ervina Wricher Petrovčič, Miran Petrovčič, Marjan Lombar, Stane Sever, Draga Potočnjak, Primož Ranik , Nataša Barbara Gračner, Saša Pavček, Barbara Cerar, Mateja Rozman, Jan Bučar, Martina Merljak, Primož Forte, Andrej Murenc, Kristjan Guček, Vesna Vončina, Nejc Ropret, Jure Zrnec, Miha Golob, Dejan Spasič, Jernej Čampelj, Janez Usenik, Jaša Koceli, Ana Kržišnik, Luka Cimprič, Maša Tkavc, Damjan Kolovrat, Mario Dragojević, Sara Lucu, Matic Valič, Eva Stražar, Nika Vidic, Urban Kuntarič, Blaž Dolenc, Matej Zemljič, Zoran Mole, Damjan Trbovc ..., kar nedvomno priča o veličini repertoarja, veličastni tradiciji in predvsem velikanskem vložku in talentu celotnega umetniškega ansambla. Ansambla, ki se po stotih letih pod vodstvom Milana Goloba z najrazličnejšimi odmevnimi akcijami zoperstavlja neljubim razmeram in se pogumno, srčno in karseda velikopotezno obrača »nazaj v prihodnost«.
Že več kot sto let je neločljivi del slovenske gledališke krajine, »valilnica talentov za različne umetniške poklice, dom romantičnih zaljubljencev v gledališče, osišče novih idej ljubiteljskega gledališča, tudi poligon za režijske poizkuse, predvsem pa je polnokrvna gledališka institucija,« kot so zapisali.
Ob stoletnici bo v petek in soboto, 17. septembra in 18. septembra, v Prešernovi dvorani SAZU na Novem trgu 4 potekal znanstveni simpozij. Izvedli ga bodo v okviru znanstvenega projekta ARRS Oblikovanje novega kulturnega polja v Sloveniji v 1980-ih: civilna družba med nacionalističnimi politikami in medkulturnim sodelovanjem. Nastopilo bo 17 predavatelj, priznanih strokovnjakov teatrologov, zgodovinarjev, muzikologov, gledališčnikov, med drugim tudi z ZRC SAZU, ki je poleg Šentjakobskega gledališča partner v projektu z oznako z oznako J6-2576.
Znanstveni simpozij se bo začel v petek, 17. septembra, s pozdravnima nagovoroma dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC SAZU, in Janeza Vlaja, predsednik Upravnega odbora Šentjakobskega gledališča. Sledilo bo uvodno predavanje Mladena Dolarja z naslovom »Eden drugmu/ena drugi ogen dajmo«; Linhart, Cankar in mi ostali.
Po kratkem odmoru se bodo za govorniškim odrom Prešernove dvorane zvrstili Franci Pivec, prejemnik zlate plakete za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture; arhitekt Jurij Kobe, ki bo v svojem prispevku spregovoril o prenovi Mestnega doma in Šentjakobskega odra; srbski teatrolog, dramaturg in režiser Milan Mađarev bo nastopil z referatom o (ne)gotovi prihodnosti amaterskega gledališča; Janja Korun in Mile Korun pa bosta predstavila uprizoritev Linhartovega Matička na odru Šentjakobskega gledališča. Naj ob tem opozorimo, da je v Šentjakobskem gledališču poleg kopice amaterskih igralk in igralcev gostovalo in delovalo tudi veliko profesionalnih zunanjih sodelavcev – in eden teh je tudi Mile Korun.
Drugi sklop prispevkov, ki mu bo mogoče prisluhniti od 13.30 naprej, nosi naslov Gledališče. Drama. Institucija in v tem okviru bodo nastopili Igor Žunkovič (Šentjakobsko gledališče in slovenski dramski tekst), Rok Andres (Uprizoritve Ivana Cankarja na odru Šentjakobskega gledališča), Neža Zajc z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU bo spregovorila o igrah Daneta Zajca, Krištof Jacek Kozak (Rehabilitacija Veronike Deseniške), in Mateja Pezdirc Bartol (Razodetje Dušana Jovanovića).
Ob 17. uri se bo mogoče udeležiti vodenega ogleda razstave Izkusi Šentjakobsko gledališče. Razstava je postavljena v Zgodovinskem in Steklenem atriju Mestne občine Ljubljana, avtorice pa so Ira Ratej, Barbara Matul Kalamar in Katja Komljanec Koritnik.
Ob 18. uri se bo dogajanje preselilo na Krekov trg, v prostore Šentjakobskega gledališča, kjer bo potekal voden ogled prenovljene dvorane, sledila pa bo zdravica v Odžejnici, kjer bo prisotne nagovoril direktor Milan Golob.
Ob 19.30 si bo mogoče ogledati predstavo Augusta Strindberga Pelikan v režiji Mareta Bulca.
Simpozij se bo nadaljeval v soboto, 18. septembra, in sicer ob 10. uri z novim tematskim sklopom prispevkov pod naslovom Družba. Politika. Gledališče I. Kot prva bo nastopila dr. Monika Deželak Trojar, raziskovalka Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ki bo predstavila jezuitsko dramsko dejavnost na Slovenskem s poudarkom na Ljubljani v obdobju 1597–1773. Metoda Kokole, predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, bo spregovorila o začetkih opernega gledališča v Ljubljani. Luka Vidmar (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU) bo nastopil s prispevkom Jurij Japelj, Pietro Metastasio in prvi poskus slovenske opere. Sklop bo sklenil Tomaž Simetinger (Zgodovina gledališča v gledališču zgodovine).
V okviru drugega dela sklopa Družba. Politika. Gledališče. II., ki se bo začel ob 12.00, bo Alenka Koron (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU) predstavila prispevek z naslovom Slovensko gledališče in »dolgo leto '68«, dr. Oto Luthar bo spregovoril o gledališkem besedilu kot historičnem viru in se v svojem prispevku podrobneje osredotočil na čas od Odra 57 do Gledališča sester Scipion Nasice. O scipionovski igri v igri slovenske institucionalne gledališke kulture v 80. letih bo za konec spregovorila Eda Čufer Conover.
Oba simpozijska dneva bo v Prešernovi dvorani predstavljen poster študentk in študentov Fakultete za humanistiko, Univerze v Novi Gorici: Šentjakobsko gledališče in njegove ustvarjalke (študijski primeri in spletne predstavitve).
Dvodnevnemu simpozijskemu srečanju bo konec leta sledil natis zbornika razprav, ki bo nedvomno pomenil doprinos k slovenski teatrologiji in novim pogledom na zgodovino slovenskega gledališča. To je sporočila Saška Strnad iz Šentjakobskega gledališča. (konec)
