Ljubljana (MOREL)- Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana začenja program zgodovinske sezone 2023/24, ki bo zadnja v neprenovljeni stavbi, z uprizoritvijo pesniške drame Dominika Smoleta Antigona v priredbi in režiji Janeza Pipana. Slavnostna premiera bo v soboto, 23. septembra, ob 20.00 na Velikem odru SNG Drama Ljubljana. Vrhunski igralski ansambel Smoletove Antigone v Pipanovi priredbi in režiji sestavljajo Nina Ivanišin, Jurij Zrnec, Timon Šturbej, Jure Henigman, Nejc Cijan Garlatti, Boris Mihalj, Milena Zupančič, študenta AGRFT Matevž Sluga in Peter Alojz Marn ter gostje Domen Blatnik, Nikola Drole, Kolja Miljković in Ana Pribošič. V uprizoritev je na odgovoren in spoštljiv način vključena tudi koza Bina. 
 
Smoletova Antigona, ki velja za eno najpomembnejših slovenskih dram, nas vedno znova neizprosno sooči s temeljnimi etičnimi vprašanji. Dominik Smole je v enem od intervjujev odgovoril, da je Antigona »tisto, kar vsak zase ve, da bi moral biti«. V Antigoni, je bila prvič uprizorjena leta 1960 v režiji Francija Križaja (Oder 57), Antigona (kljub naslovni omembi) v drami ne nastopa. Dominik Smole se je v svoji sloviti drami osredotočil na Kreontovo zgodbo in skozi preroško dvoumne in trpke, mestoma duhovite in celo komične verze neusmiljeno razgalil in mestoma tudi uživaško karikiral situacijo njegovega režima. Po krstni uprizoritvi na Odru 57 (1960) je na slovenskih poklicnih sledilo še deset uprizoritev. V priredbi in režiji Janeza Pipana se Antigona vrača na odrske deske SNG Drama Ljubljana po šestintridesetih letih – nazadnje je v Drami igro režirala Meta Hočevar, in sicer v sezoni 1987/88.
 
Kot je v napovedi uprizoritve poudaril Janez Pipan, ta največja in najpomembnejša slovenska drama (po Cankarju): »od nastanka pa vse do zdajšnjih časov ni izgubila poetične moči in miselne veljave. Ko ob teh dejstvih znova preverjamo tudi moč njenih odrskih podob in uprizoritvenih potencialov, ugotavljamo, da nam aktualnosti, ki je ultimativna zahteva naše zdajšnjosti, v njej ne bo treba dolgo iskati ali ji je celo dopisovati, saj aktualnost kar kriči iz Smoletovih dvoumnih verzov. Tudi danes je svet, ki je v vseh svojih razsežnostih samo še Kreontov svet, poln trupel, ki čakajo milost groba in terjajo mnoga pojasnila. Če sta Eteokles in Polinejk še umirala za svoje in morda tudi naše skupne ideale, pa v današnjih bratomornih vojnah ljudje umirajo samo še za eno, Kreontovo korist. Na bojnih poljih, v masovnih grobnicah in na dnu morja leži toliko trupel, toliko Antigoninih bratov in sester, da jih nikoli ne bo mogla vseh pokopati. To je tista groza, ki zdaj govori iz Smoletovih verzov, tista trpkost, ki nenehno duši upanje. Smoletova pesniška drama je po drugi strani duhovita, mestoma že kar razposajeno komična anatomija Kreontovega režima, v katerem ni več proste sobe in ne vloge za Antigono, in hkrati poizkus neideološke, nemara tudi pravične ureditve zadev iz zadnje vojne, da se nam preteklost ne bi nenehno vračala kot mučne sanje in zgodovinski opomin. Po drugi strani pa se je avtorju v dramo preroško zapisovala prihodnost, ki jo živimo prav zdaj. Nastalo je pesniško delo, ki ga upravičeno štejemo za slovenski veliki tekst in za najpomembnejši dosežek slovenskega gledališča v novejši zgodovini. […] V našem času pa se nam razkrivajo še druge razsežnosti Smoletove drame. Antigona ne nastopa, rada pa se prikrade v sanje. Ne samo Kreontu, Pažu, Stražniku in drugim, temveč tudi nam. Ko v sanjah hodimo za njo, nam kmalu ni več jasno, ali ji sledimo po opustelih bojiščih stare slovenske vojne ali smo zašli v grozljive podobe, ki prihajajo k nam iz Mariupolja, Hersona in Bahmuta. V enaindvajsetem stoletju je Antigona Dominika Smoleta še vedno veliki tekst, a tudi véliko gledališče, tragedija sveta, ki se ga polašča in ga drži v pesti zločinska samovolja.«
 
Avtorsko ekipo uprizoritve pod vodstvom avtorja priredbe, režiserja in dramaturga Janeza Pipana sestavljajo scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, skladatelj in izvajalec glasbe Milko Lazar, lektor Jože Faganel, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka maske Andrea Schmidt ter asistentka kostumografa Lara Kulaš in asistentka oblikovalca svetlobe Mojca Sarjaš. 
 
Prvi ponovitvi Antigone bosta na sporedu že 25. in 26. septembra ob 19.30. V oktobru si bo Antigono mogoče ogledati na Velikem odru Drame 16., 17., 18., 23. in 24. ob 19.30 ter 19. ob 18.00. Predstavi 17. oktobra bo sledil pogovor z ustvarjalci za Abonma Plus. (konec)