13.09.2021 ob 10:58
Deli članek
Izobrazbena raven nam upada?!

Ljubljana (MOREL)- Vseživljenjsko učenje je prostovoljna in samomotivirana dejavnost posameznika, to je taka, ki se je posameznik loti iz osebnih ali poklicnih razlogov. Z vseživljenjskim učenjem in izobraževanjem je mogoče pridobiti znanje po formalni ali neformalni poti. Kaj kažejo o vseživljenjskem učenju prebivalcev Slovenije uradni statistični podatki? Gre za prebivalce Slovenije, stare vsaj 15 let, ki so se izobraževali ali usposabljali (lahko formalno ali neformalno ali na oba načina) v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem. Delež takih prebivalcev se je od leta 2010 do 2020 zniževal. Še posebno opazno se je znižal v 2020, prvem letu spopadanja s pandemijo covida-19 (glede na leto 2010 za več kot 8 odstotnih točk).

V 2020 je bilo v formalno in/ali neformalno izobraževanje vključenih 14,3 % vsaj 15 let starih prebivalcev Slovenije. Med mladimi je bil delež takih, ki so se izobraževali, največji (76,6 %), med prebivalci, starimi 50 ali več let, pa najmanjši (3,0 %). Prvi so bili vključeni večinoma v formalno izobraževanje, drugi so se udeleževali predvsem neformalnih oblik učenja.

Delež 65–74-letnikov, vključenih v vseživljenjsko izobraževanje, se je v 2020 precej znižal, najverjetneje zaradi pandemije covida-19. V zadnjih 10 letih je bil največji v 2013; takrat je bilo v vsaj eno od oblik izobraževanja vključenih 5,5 % prebivalcev Slovenije te starosti.

Prebivalci (15+) z največ osnovnošolsko izobrazbo so se v 2020 udeleževali vseživljenjskega učenja v največjem odstotku (ti so bili tudi v največjem odstotku vključeni v formalno izobraževanje). Med prebivalci (15+) s srednješolsko izobrazbo pa je bil delež takih najmanjši.

Med neaktivnimi (med te spadajo tudi učenci, dijaki in študenti, stari vsaj 15 let) je bil delež vključenih v vseživljenjsko učenje v 2020 največji, 19,2-odstoten. Med zaposlenimi se jih je izobraževalo 11,1 %, med samozaposlenimi pa 7,1 %.

Sloveniji se je v letu 2020 udeleževalo formalnega in/ali neformalnega izobraževanja 8,4 % odraslih, tj. oseb, starih 25–64 let, kar je bil najnižji delež v zadnjih 10 letih in tudi nekoliko nižji od povprečja v celotni EU-27 (9,2 %). Najvišje vrednosti tega kazalnika so izkazovale skandinavske, najnižje pa vzhodnoevropske države. To so sporočili iz SURS. (konec)