20.12.2006 ob 21:14
Deli članek

Ljubljana, 20. december 2006 (MOREL)- Vlada je na današnji seji sprejela besedilo predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o kazenskem postopku (ZKP). S predlaganimi spremembami in dopolnitvami bo omogočeno učinkovito in neodvisno oziroma nepristransko odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj, ki so pripadniki policije, vojaške policije, obveščevalno varnostne službe ali so napoteni na misijo v tujini. V skladu s predlaganim novim členom ZKP bo pristojnost za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe v policiji, vojaški policiji, obveščevalno varnostni službi ministrstva za obrambo ali uradne osebe, ki so napotene na misijo v tujini, prenesena na policiste in državne tožilce novega specializiranega oddelka skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Glede na to, da tak specializiran oddelek skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala še ni ustanovljen, hkrati pa tudi ni pravne podlage za njegovo ustanovitev, je hkrati s tem predlogom zakona predlagan tudi sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu. Okoliščine, v katerih pooblastila policije v predkazenskem postopku opravljajo dodeljeni policisti v specializiranem oddelku Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala (dodeljeni policisti), so: obstoj razlogov za sum, da je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, storila uradna oseba, zaposlena v policiji oziroma druga uradna oseba, zaposlena na področju notranjih zadev, uradna oseba v vojaški policiji ali uradna oseba, napotena na misijo v tujini. Veljavni zakon o kazenskem postopku namreč v zvezi z vsemi kaznivimi dejanji, ne glede na status osumljenca določa, da je za odkrivanje osumljencev in zbiranje informacij v predkazenskem postopku pristojna policija. Za pregon storilcev in s tem v zvezi tudi usmerjanje predkazenskega postopka pa državno tožilstvo. Zato se lahko pojavi dvom v nepristranskost policije ob izvajanju pooblastil v zvezi z osumljenci, ki so pripadniki te iste policije. Edina izjema je podana v 158. členu zakona o kazenskem postopku v zvezi s kaznivimi dejanji, storjenimi v slovenski vojski, ko ima določene pristojnosti vojaška policija oziroma obveščevalno varnostna služba. Glede na navedeno je po vzoru 158. člena zakona o kazenskem postopku predlagana ureditev tudi za primer, ko so osumljenci kaznivih dejanj pripadniki policije, Vojaške policije ali so napoteni na misijo v tujini - pristojnost za odkrivanje in pregon bo prenesena na policiste in državne tožilce, ki bodo dodeljeni v nov specializiran oddelek Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Razlog za navedene spremembe in dopolnitve je tudi odločba Ustavno sodišče RS z dne 6.7.2006. V obrazložitvi svoje odločbe Ustavno sodišče poudarja ustavno dolžnost državnih organov, da opravijo nepristransko preiskavo primerov, v katerih obstaja sum mučenja oziroma nečloveškega ali ponižujočega ravnanja policije. Ob tem izpostavlja, da mora v pravni državi obstajati tak sistem organizacije, ki omogoča izvajanje Ustave RS in zakonov, ter tak sistem postopkov, ki omogočajo izvrševanje pravic in svoboščin. Na navedeno odločbo Ustavnega sodišča se sklicuje tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Matko proti Sloveniji z dne 2.11.2006. Izpostavlja, da je četrti odstavek 15. člena Ustave potrebno razumeti tako, da vključuje tudi pravico do neodvisne oziroma nepristranske preiskave okoliščin dogodka, v katerem naj bi bila oseba podvržena mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju s strani policije. Taka preiskava mora omogočiti odkritje, pregon in kaznovanje odgovornih, saj bi bila drugače splošna prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja v praksi neučinkovita, ker bi v določenih primerih omogočala, da se storilci takih dejanj - predvsem kadar so to pripadniki državnih represivnih organov - izognejo odgovornosti. (konec)