28.09.2007 ob 19:30
Deli članek

Ljubljana, 28. septembra 2007 (MOREL)- Na delovnem posvetu z naslovom »Lizbonska strategija 2.1.« je dvajset znanstvenikov, gospodarstvenikov in predstavnikov vlad ter Evropske komisije predstavilo poglede na modernizacijo in razvoj Evrope, ki ga je prinesla Lizbonska strategija. Podali so svoje vidike nadaljnjega razvoja strategije iz vidika vseh štirih stebrov lizbonske strategije. Izraženi so bili predlogi pri prenovi strategije na več področjih, ideje pa bodo služile kot izhodišča pri definiranju temeljev Lizbonske strategije 2.1, ki se bo zgodila v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Minister za razvoj Žiga Turk, nacionalni koordinator za lizbonsko strategijo, je v uvodnem nagovoru dejal, da je namen delovnega posveta definirati bodoče temelje Lizbonske strategije. Na posvetu smo slišali različne poglede in strokovna mnenja tako domačih kot tujih strokovnjakov na vseh ključnih področjih. Glavne teme predstavitev so bile inovacija in rast, energija, konkurenčnost ter splošen razvoj lizbonske strategije. Govorniki so si bili enotni, da je za napredek potrebna konkurenčnost na trgu. Izražena je bila tudi potreba po močnejših univerzah in zadrževanju kvalitetne delovne sile. Preko video konference je priznani ameriški ekonomist Jeremy Rifkin podal tezo, da se komunikacijska revolucija zadnjih let, povezuje z obveščanjem o večjem zanašanju na obnovljivo energijo ter da ima svet sedem let časa, da se ujame pri uporabi obnovljive energije. »Evropska unija je z Lizbonsko strategijo naredila zavidljiv napredek pri uporabi obnovljive energije«, je poudaril Rifkin. Gerard de Graaf, vodja enote za koordinacijo lizbonske strategije pri Evropski komisiji je predlagal prenovo lizbonske strategije v bolj dinamično politično strategijo, opozoril pa je tudi, da moramo biti realistični pri naših pričakovanjih. Jean Pisani-Ferry, direktor raziskovalne institucije BRUEGEL, je poudaril potrebo po večji pozornosti, ki bi jo strategija morala nameniti finančnemu trgu in izobraževanju, medtem ko je Valerio de Molli iz svetovalne družbe Ambrosetti opozoril na nevarnost prestrogega pristopa Evropske unije v zvezi z upravljanjem lizbonske strategije v državah članicah. Dušan Petrač iz NASA-Jet Propulsion Laboratory, California Institute of Technology je predstavil financiranje raziskav in razvoja s perspektive vlade ZDA. David Dyker iz University of Sussex je poudaril pomen intenzivnost in dosledno poznavanje tržišča pri iskanju tržnih niš. Andrej Vizjak iz svetovalne družbe AT Kearney je razložil pomen identificiranja ne samo velikih podjetij ampak tudi manjših, ki imajo s svojo ponudbo pri rasti. Pobudo za organizacijo tega dogodka, ki ni uradni evropski dogodek, nosi Služba Vlade RS za razvoj kot nosilka dosjeja »Lizbonska strategija«. Minister Žiga Turk je nacionalni koordinator za lizbonsko strategijo. K sodelovanju s prispevki za oblikovanje programa so bile povabljene različne univerze in institucije povezane s temami, ki jih pokriva lizbonska strategija. Sodelovalo je dvajset govornikov iz desetih držav in sicer Belgije, ZDA, Portugalske, Nemčije, Italije, Avstrije, Velike Britanije, Nemčije, Švedske in Slovenije, posveta pa so se na povabilo udeležili predstavniki strokovnega sveta za lizbonsko strategijo, delovnih skupin, znanstvenih institucij in tujih ambasad, so sporočili iz vladne službe za razvoj.(konec)