10.09.2024 ob 23:58
Deli članek
Pošteno poslovanje je norma, ne izjema

Ljubljana (MOREL) – Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je v času, ko se Slovenija sooča s številnimi izzivi na področju poslovnega okolja in korupcije, v sodelovanju z reprezentativnimi gospodarskimi združenji državo in družbo nasploh s konkretnimi rešitvami pozvala h krepitvi integritete. Skupaj so se zavzeli za pošteno sodelovanje in poslovanje med gospodarstvom in državo (v obeh smereh), kar vključuje transparentne transakcije in procese, vodenje z zgledom, prevzemanje odgovornosti, ustrezno sankcioniranje kršitev ter sodelovanje in dialog med sektorji.
Stična točka prizadevanj Komisije in gospodarskih združenj – Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), Obrtno-podjetniške zbornica Slovenije (OZS) ter Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) – je izboljšanje trenutnega stanja na področju preprečevanja korupcije in krepitve integritete v družbi, kot ga kažejo različni indeksi. Ti tudi prikazujejo, da je v gospodarsko razvitejših državah stopnja zaznave korupcije nizka, kar kaže na visoko stopnjo zaupanja v storitve javnega sektorja.
Za doseganje omenjenega cilja nujno potrebujemo sistemske korake sočasno na različnih področjih: čim prejšnji sprejem nove Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, boljšo zakonodajo, poenoten in usklajen nadzor nad njenim izvajanjem, vodenje z zgledom, spodbujanje tako javnega sektorja kot gospodarstva k spoštovanju najvišjih etičnih standardov, davčne in administrativne razbremenitve in podobno. Sogovorniki tako stremijo k poštenemu poslovanju z državo in to v prvi vrsti pričakujejo tudi od nje. Pri tem je bistveno izboljšati in pospešiti preiskovalno-sodne postopke za koruptivna kazniva dejanja, uvesti mehanizme za večjo transparentnost poslovanja javne in lokalne (samo)uprave, javnih naročil in financiranja političnih strank, vzpostaviti jasne smernice za etično poslovanje in upravljanje (npr. kodeksi) ter izobraževati in ozaveščati o škodljivih posledicah korupcije.
Govorci so izpostavili: Robert Šumi, predsednik Komisije: »Slovenska kultura temelji na tem, kako biti pametnejši od države in jo z obvodi zakonov pretentati. A država je naša skupna lastnina, in pretentati državo ni vrednota, pač pa škodljiva miselnost. Zato med drugim potrebujemo ustrezne sankcije za kršitve integritete, obvezen odziv na naša priporočila ter dopolnitve zakonodaje, ki bi preprečile obvode.« Marjan Trobiš, predsednik ZDS: »Etika v gospodarstvu je ključna za dolgoročno uspešnost podjetij, krepitev ugleda podjetja in zagotavljanje trajnostnega poslovanja ter za vzpostavitev zaupanja med podjetji in njihovimi deležniki.« Mariča Lah, predsednica TZS: »Prenormiranost, pogostost spreminjanja in nejasnost zakonodaje poslabšuje konkurenčnost podjetij v Sloveniji in povečuje tveganje za kršitev integritete. Podpiramo etiko in ničelno toleranco do korupcije za vse in na vseh ravneh.« Marko Lotrič, predsednik ZDOPS: »Ničelna toleranca do korupcije mora biti standard za vse. Potrebujemo povrnitev zaupanja v sisteme in ljudi. Večina mednarodnih kazalnikov že izkazuje poslabšanje razmer našega gospodarstva, ki ga hromi tudi prenormiranost, povečevanje državnih proračunov ter odsotnost institucionalne in individualne odgovornosti.« Tibor Šimonka, predsednik GZS: »Ustrezno davčno okolje spodbuja naložbe, povečuje konkurenčnost, inovacije in potrošnjo, zmanjšuje sivo ekonomijo, s čimer krepi integriteto in preprečuje korupcijo, ter privablja visoko kvalificirane delavce in podjetnike.« Blaž Cvar, predsednik OZS: »Obsežna birokracija in korupcija sta tesno povezani. Zapletenost in nejasnost postopkov, počasno odločanje, slabe povratne informacije pristojnih organov, kaznovalna nadzorna politika namesto svetovalne ali na drugi strani pomanjkanje ustreznega nadzora itd. ustvarjajo pogoje, pri katerih je tveganje za korupcijo bistveno večje, kot bi bilo v manj birokratski državi.«
Današnja pobuda je del širšega prizadevanja Komisije za vzpostavitev družbenega okolja z močnimi temelji za transparentno in odgovorno poslovanje, ki ne le ščiti javnih sredstev, ampak tudi krepi zaupanje v gospodarski sistem Slovenije. Komisija in sodelujoča gospodarska združenja verjamejo, da je skupno delovanje ključno za učinkovito preprečevanje korupcije in krepitev integritete v družbi, kar pa je eden od temeljev nove Resolucije o preprečevanju korupcije.
»V zdravem (poslovnem) okolju je pošteno poslovanje norma, ne izjema. Zavezanost k temu ter aktivno sodelovanje med državo in gospodarstvom sta temelja, na katerih bomo gradili prihodnost,« je zaključil Šumi. To sta sporočili Iva Gruden in Maša Jesenšek: (konec)