Pariz (MOREL)- Na letošnjem seznamu World Press Freedom 2024 ! (Svetovna svoboda tiska 2024!) je Slovenija napredovala iz 50 mesta na 42 mesto od 180 držav, ki so na seznamu. Čeprav pravni okvir, ki varuje svobodo medijev, ostaja trden in se je ozračje sovražnosti do novinarjev po odhodu predsednika vlade Janeza Janše leta 2022 umirilo, so novinarji izpostavljeni političnim in vse bolj tudi ekonomskim pritiskom.
| Indeks 2024 |
42/ 180 Ocena: 72,6 |
Indeks 2023 |
50/ 180 Ocena: 70,59 |
|---|---|---|---|
| Politični indikator |
34 67,85 |
Politični indikator |
47 66.25 |
| Ekonomski kazalnik |
59 49,81 |
Ekonomski kazalnik |
92 46.41 |
| Zakonodajni indikator |
16 81.03 |
Zakonodajni indikator |
30 79,64 |
| Socialni indikator |
47 73,70 |
Socialni indikator |
59 75,95 |
| Varnostni indikator |
29 90,58 |
Varnostni indikator |
40 84,72 |
Medijska krajina
Kljub majhnosti je medijski trg v Sloveniji pester. RTV sektor vključuje vplivno javno RTV Slovenija in zasebne postaje, kot je POP TV. Spletni časopisi vključujejo tradicionalne naslove, kot sta Delo in Večer , ter novejše strani, kot je Necenzurirano.si. V zadnjih letih so se razvili neprofitni mediji, kot sta Ostro in Pod črto . Le malo medijev je pod neposrednim nadzorom politične stranke.
Politični kontekst
Četudi vlada premierja Roberta Goloba ni odkrito sovražna do medijev in novinarjev, so ti vseeno izpostavljeni političnim pritiskom, predvsem z blatniškimi kampanjami, ki jih izvajajo nekateri opozicijski politiki na družbenih omrežjih. Janez Janša, predsednik vlade od leta 2020 do 2022, je pogosto žalil novinarje, ki jih je imel za pretirano kritične, a od njegovega odhoda so se vladni poskusi spodkopavanja neodvisnosti javnih medijev končali.
Pravni okvir
Svoboda tiska je zaščitena s trdnim pravnim okvirom. Neodvisnost javne RTV Slovenija je okrepila reforma organov upravljanja, ki jo je sprejela vlada Roberta Goloba. Toda obrekovanje še ni bilo dekriminalizirano, kar politikom omogoča, da proti medijem sprožijo postopke SLAPP. Nekateri mediji so bili deležni tudi pravnih pritiskov, da razkrijejo svoje vire. Med pandemijo Covid-19 so novinarji, ki so bili kritični do vlade, obsojali diskriminatoren dostop do državnih informacij.
Gospodarski kontekst
Oglaševanje in monetizacija vsebin v zasebnem sektorju zagotavljata velik delež prihodkov medijev, medtem ko je oglaševanje v državnem sektorju dodeljeno nepregledno. RTV Slovenija je pod hudim finančnim pritiskom zaradi slabih poslovnih odločitev prejšnjih menedžerjev in nezvišanja domačega TV-prispevka. Tiskanim medijem zaradi visokih stroškov tiskanja in časopisnega papirja grozi izumrtje. Pomanjkanje transparentnosti lastništva medijev – dediščina slabo regulirane privatizacije – ogroža neodvisnost nekaterih medijev.
Sociokulturni kontekst
Novinarji, ki so preiskovali korupcijo ali ravnanje s pandemijo Covid-19, so se soočili s spletnim nadlegovanjem privržencev nekdanjega premierja. Posebej nasilno so grozili novinarkam. Zaupanje v javne medije, kot je RTV Slovenija , se je z uveljavitvijo nove zakonodaje in posledično imenovanjem novega vodstva povečalo.
Varnost
V ozračju politične polarizacije, ki jo poudarja agresivna retorika nekaterih politikov, so bili novinarji večkrat zmerjeni in verbalno napadeni, čeprav so fizični napadi še vedno redki.
