Ljubljana (MOREL)- Glede na izrek dopolnilne odločbe ustavnega sodišča (US), se pri izračunu plač sodnikov za plačilo za sodniško službo od 3. 1. 2024 do začetka uporabe nove zakonske ureditve, sprejete zaradi izvršitve odločbe Ustavnega sodišča, upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij veljavni na dan 1. 6. 2012 (to ne upošteva višjih uvrstitev 1. aprila 2023, za 1 PR), usklajeni s stopnjo rasti življenjskih potrebščin v obdobju od 1. 6. 2012 do 31. 12. 2023 (kar po podatkih Statistične urada Republike Slovenije znaša 26,2%). Plače izračunane na ta način se sodnikom prvič izplačajo pri izplačilu plače za avgust 2024 (izplačilo v septembru), takrat se izplača tudi poračun razlike za obdobje od 3. januarja 2024 dalje.

Odstotek 26,2 % predstavlja 100 % uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin za obdobje od 1. 6. 2012 do 31. 12. 2023, kar pomeni, da je Ustavno sodišče pri določitvi odstotka uskladitve upoštevalo 100% inflacijo za leto 2023. ZSPJS-AB je sicer vrednosti PR uskladil le v višini 80 % rasti cen življenjskih potrebščin za obdobje od decembra 2022 do december 2023.

Ustavno sodišče je tako določilo, da se morajo plačni razredi sodnikov uskladiti s stopnjo rasti življenjskih stroškov, ki je povzročila občutno izgubo njihove realne vrednosti v navedenem obdobju. Pri izračunu pa je po mnenju vlade potrebno upoštevati izplačila, ki so bila v vmesnem obdobju že opravljena. V času od 1.6.2012 se je osnovna plača sodnikom, tako kot javnim uslužbencem in funkcionarjem, oktobra 2022 že povišala za en plačni razred ter uskladila z inflacijo v višini 4,5%. Nadalje so se s 1.6.2024 osnovne plače sodnikov, tako kot vsem ostalim funkcionarjem in javnim uslužbencem, uskladile še za 3,36% kar pomeni da se pri plači za avgust 2024 izplača razlika do zdajšnje vrednosti plačnega razreda. Sicer bi bili sodniki dvakrat deležni uskladitve zaradi inflacije v l. 2023.

Primer: Okrajni sodnik, ki je v 2024 uvrščen v izhodiščni 48. PR, ima po Dopolnilni odločbi US določeno osnovno plačo v višini 3.376,17 EUR, kar v primerjavi z osnovno plačo, kot bi jo prejel po ZSPJS od 1. 6. 2024 dalje (3.005,14 €) pomeni 12,3 % povišanje (371,03 €), v primerjavi z osnovno plačo, ki jo je prejel po ZSPJS za januar 2024 (2.907,45 €) pa 16,12 % povišanje.

Dopolnilna odločba US se nanaša na osnovne plače sodnikov rednih sodišč, kar vpliva tudi na dodatke in nadomestila plače. Pri tem je Ustavno sodišče v obrazložitvi Dopolnilne odločbe US izrecno izpostavilo, da se je omejilo le na odpravo enega od ugotovljenih elementov protiustavnosti ureditve sodniških služb, t.j. le na uskladitev plačnih razredov (PR) sodnikov s stopnjo rasti življenjskih stroškov. Tudi ustavni sodniki so se torej (kot vlada) omejili le na odpravo enega elementa ugotovljene neustavnosti ureditve.

Pri tem Vlada Republike Slovenije opozarja, da Ustavno sodišče samo ugotavlja, da je s tem, ko je stopilo v vlogo zakonodajalca odstopilo od sistemsko usklajenega načina reševanja plač, ter s tem porušilo razmerja med plačami sodnikov in poslancev ter tudi ministrov oziroma drugih funkcij izvršilne veje oblasti. Ustavno sodišče se zaveda, da se določen način izvršitve odločbe izraža v tem, da npr. vrednost plačnega razreda predsednika Vrhovnega sodišča preseže vrednost plačnih razredov drugih najvišjih funkcionarjev oziroma prebije najvišji plačni razred v veljavni plačni lestvici (66 PR).« To v konkretnem primeru pomeni, da bo najvišji funkcionar sodne veje oblasti, to je predsednik VS RS za 751 EUR presegel plačo predsednice republike, predsednice DZ RS in predsednika vlade. Razmerje med nosilci vseh treh vrhov oblasti bo torej po realizaciji Dopolnilne odločbe popolnoma porušeno.

Glede na odločbo Ustavnega sodišča, ki se bo izvršila septembra 24 bodo primerjalno zneski med funkcionarji:

Ustavno sodišče je z dopolnilno odločbo torej vstopilo v polje zakonodajalca in s »prehodno začasno odločitvijo, ki ima moč zakona« določilo način določitve plače sodnikov rednih sodišč, ki je izven veljavnih uvrstitev v Prilogi 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21, 139/22, 38/24 in 48/24 – odl. US. (v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) in veljavne plačne lestvice v Prilogi 1 ZSPJS oziroma določilo posebno plačno lestvico za sodnike.

Kot v svojem ločenem mnenju opozarja tudi sodnica Špelca Mežnar, je z določitvijo načina izvršitve Ustavno sodišče sodnike v bistvu (začasno – do zakonske ureditve, ki bo pomenila uresničitev odločbe U-I-772/21) izločilo iz ZSPJS oziroma določilo poseben »steber« s tem, da je npr. uvedlo nov najvišji plačilni razred, določilo višino plače, ki ne ustreza nobenemu od plačilnih razredov v veljavni  plačni lestvici oziroma določilo nove vrednosti plačilnih razredov oziroma novo plačno lestvico za sodnike. V okviru veljavnega plačnega sistema je namreč višanje plač mogoče le z uvrstitvijo funkcije v višji plačni razred ali z višanjem vrednosti plačnih razredov, kar se uredi z zakonom.

Vlada RS je sicer 23. 5. 2024 v Državni zbor posredovala predlog Zakona o uvrstitvi funkcij sodne oblasti in državno-tožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-772/21-23, ki predvideva višje uvrstitve sodnikov in državnih tožilcev za 1-3PR. Predlog po mnenju vlade predstavlja prvi korak k uresničitvi ustavne odločbe in sicer v delu, ki se nanaša na vzpostavitev ustreznih razmerij v vrednotenju funkcij vseh treh vej oblasti oziroma relativno primerljivost uvrstitev nosilcev vseh treh vej oblasti v plačne razrede. Pri tem je bilo predvideno zvišanje za prvostopenjske sodnike za +3 plačne razrede (12%), za sodnike na drugi stopnji (višje sodišče) +2 plačna razreda (8%), za sodnike na Vrhovnem sodišču +1 plačni razred (4%) in za predsednika Vrhovnega sodišča – 0, kar bi pomenilo, da bi le ta ostal izenačen z funkcionarji nosilci drugih dveh vej oblasti.

Vlada je torej v zakonu največje zvišanje predvidela za prvostopenjske sodnike, katerih osnovne plače - kot je v svoji prvotni odločbi ugotovilo US RS - najbolj odstopajo od plač drugih funkcionarjev. Za sodnike vrhovnih sodišč je po drugi strani že Ustavno sodišče samo ugotovilo, da je bila njihova plače že sedaj primerljiva s plačo drugih najvišjih funkcionarjev. Po Dopolnilni odločbi predvideno zvišanje v odstotku pa v praksi pomeni nesorazmerno zvišanje plače prav za te, najbolje plačane sodnike, medtem ko se plača prvostopenjskih sodnikov ne bo povečala za več, kot je bilo predvideno v predlogu vladnega zakona.

Rešitev, ki jo je predvidela vlada, je sicer tako kot odločitev Ustavnega sodišča pomenila samo delno odpravo ugotovljenih protiustavnosti, a na sistemski način, ki je bil sprejet tudi s strani ostalih sindikatov, ki sodelujejo v pogajanjih za celovito prenova plačnega sistema. Ta po 1.1.2024 predvideva znatno zvišanje plač sodnikov ter s tem celovito uresničitev prvotne ustavne odločbe. To si sporočili iz urada za komuniciranje. (konec)