14.05.2024 ob 20:51
Deli članek
Ureditev ljubljanskega prometnega vozlišče je vladna prioriteta

 

Ljubljana (MOREL)- Na današnji seji odbora za gospodarstvo je vlada Republike Slovenije sprejela odgovor na zaključke Strokovnega posveta »Slovenija stoji na cestah« in ga poslala državnemu svetu. Državni svet in Gospodarska zbornica Slovenije sta 22. 1. 2024 soorganizirala strokovni posvet »Slovenija stoji na cestah: Kakšne bodo rešitve tega vedno bolj perečega problema?« Osnovni namen posveta je bil spodbuditi razpravo o trenutnih prometnih razmerah v državi, še posebej o vedno daljših zastojih na slovenskem avtocestnem omrežju, predvsem na vpadnicah v Ljubljano, na ljubljanskem avtocestnem obroču ter na vpadnih krakih. Udeleženci posveta so pristojne pozvali k pospešitvi postopkov umeščanja v prostor, izgradnji tretjih pasov na avtocestah, uporabi odstavnih pasov za javni promet in vozila z več potniki, analizi zakonodaje in podzakonskih aktov.

Do sprejetih zaključkov in razprave v državnem svetu se je v svojem odgovoru opredelila vada, ki je že aktivno in intenzivno pristopila k reševanju problematike razmer na cestah na širšem območju Ljubljane tako s kratkoročnim kot tudi s strateškim pristopom. V svojem odgovoru Državnemu svetu se Vlada strinja z ugotovitvijo, da se Slovenija sooča z vrsto izzivov v prometnem sektorju. Vlada ugotavlja, da se promet pomembno povečuje tako v Sloveniji kot v drugih Evropskih državah ter da so trendi v Sloveniji po mnogih kazalnikih celo slabši od povprečja v EU.

Vlada v svojem odgovoru uvodoma navaja izsledke raziskav; le-te namreč pokažejo nekatere vzroke za povečevanje prometa osebnih vozil. Izpostavljena je povprečna zasedenost avtomobila v zadnjih letih, ki se je zmanjšala z 1,49 na 1,29 potnika (oz. celo 1,19 v segmentu poti na delo), hkrati pa se je povprečna dolžina poti v tem obdobju izrazito povečala. Potniški promet, opravljen z osebnimi avtomobili, je v Sloveniji kar za 4 odstotne točke višji od povprečja EU, kjer znaša 86 %, medtem ko v Slovenija dosega 90 %. Po deležu rabe javnega potniškega prometa je Slovenija na repu EU. Posledica je med drugim tudi draga mobilnost - slovenska gospodinjstva za mobilnost porabijo največji delež svojega proračuna v primerjavi z drugimi državami EU, s čimer so tudi nadpovprečno izpostavljena prevozni revščini.

V odgovoru so navedena dognanja, ki kažejo, da zgolj večanje infrastrukturnih kapacitet ne bo rešilo prometnih zastojev. Zato je, tako meni vada, nujno ukrepanje na vseh ravneh, poleg gradnje infrastrukture je treba sprejeti tudi ukrepe, s katerimi bomo za ljudi izboljšali dostopnost na prostorski, prometni in digitalni ravni.

Vlada v odgovoru poudarja, da se v zvezi s problematiko že pospešeno vodijo postopki umeščanja v prostor za infrastrukturo, postopki celovite presoje vplivov na okolje in priprave projektne dokumentacije za investicije v rekonstrukcijo infrastrukture v primerih, kjer umeščanje v prostor ni potrebno. Obenem pa je MOPE aktivno pristopilo k pripravi nove Državne celostne prometne strategije (DCPS).

Vlada v svojem odgovoru državnemu svetu navaja tudi številne kratkoročne ukrepe, ki se načrtujejo in izvajajo v okviru posebne delovne skupine vlade za pripravo in spremljanje izvajanja ukrepov za omilitev razmer na prometnem omrežju okoli Ljubljane. To so predvsem: ukrepi za zmanjševanje potrebe po mobilnosti in prometu (spodbujanje dela na daljavo in decentralizacija delovnih mest), spodbujanje bolj učinkovitih načinov osebnega prevoza, kot je javni potniški promet in boljša izkoriščenost osebnih vozil (ukrepi obsegajo na primer izboljšave na sistemu avtobusnega prevoza, ozaveščanje, sopotništvo) ter boljše upravljanje prometa (bolj tekoče in enakomerno odvijanje prometa). Na infrastrukturnem področju se vlada, tako v odgovoru, posveča pospešitvi vlaganj v železniško infrastrukturo, pri čemer poudarja, da bodo učinki nastopili na daljši rok.

Vlada poudarja pomen sodelovanja med državo in Mestno občino Ljubljana na področju prometa, saj so največje zgostitve prometnih tokov prav na dostopu v Ljubljano in na križanju prometnih koridorjev v ljubljanskem vozlišču. Zato v delovni skupini vlade sodelujejo tudi predstavniki MOL.

Vlada ob koncu zapiše, da so prostorske ureditve državnega pomena na območju ljubljanskega prometnega vozlišča, ki imajo podlago v veljavnih strateških dokumentih prometne politike, vključno z Ljubljanskim železniškim vozliščem in širitvijo AC-obroča in vpadnih krakov sicer v različnih fazah obdelave, da pa je izvedba vseh potrebnih postopkov v najkrajšem možnem času najvišja prioriteta vlade. To so sporočili iz ministrstva za okolje, podnebje in energijo. (konec)