27.05.2024 ob 12:41
Deli članek
V družbi manjka prevzemanje odgovornosti, preveč pa je iskanja obvodov zakonodaje

Robert Šumi

Ljubljana (MOREL) – Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) objavlja Letno poročilo in Oceno stanja za leto 2023, ki ju je prejšnji teden poslala Državnemu zboru in predsednici republike. Preteklo leto Komisija ocenjuje kot zahtevno, a uspešno. Največ pravnomočno zaključenih ugotovitev o kršitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) je bilo na področjih integritete, nasprotja interesov in omejitev poslovanja, prav ta področja pa so – poleg nezdružljivosti funkcij in premoženjskega stanja - tista, ki jih je treba v naši družbi resneje nasloviti. »Če bi se ti instituti dosledno uresničevali v praksi, bi lahko predstavljali t. i. imunski sistem pri preprečevanju korupcije. Tako pa je še vedno prisotna miselnost, da je pretentati državo vrlina, hkrati pa vse prevečkrat opažamo obvode zakonodaje, ki so sicer legalni, ne pa tudi legitimni,« je poudaril predsednik Komisije Robert Šumi.  

Čeprav so kvantitativni kazalniki (povečanje števila prijav, več odstopov drugim organom, več kot sto ukrepov v postopkih in drugo; podrobneje o tem v priponki) ugodni, poudarek še naprej ostaja na kvaliteti dela. Zato Komisija za leto 2023 izpostavlja sledeče:

  • Analizo delovanja javnega sektorja na področju zdravstva in novi predlog Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji.
  • V sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo ter posameznimi šolami in vrtci je bil uspešno zaključen pilotni projekt Krepitev integritete otrok v osnovnih šolah.
  • Novi preventivni projekt s prvimi ambasadorji integritete, znanimi imeni iz sveta športa – Ilko Štuhec, Žigo Jelarjem in Matjažem Kekom.
  • Prevzem novih nalog in pristojnosti s področja zaščite prijaviteljev; gre za izjemno pomembno področje, zato je Komisija veliko dela usmerila v ozaveščanje o novi ureditvi in s tem bo nadaljevala tudi v prihodnje.

Ostajajo pa številni izzivi tako z vidika neustreznih zakonskih določb kot kršitev zakona in neprevzemanja odgovornosti vodilnih ljudi na funkcijah, ki bi morali biti zgled drugim. V obeh dokumentih Komisija naslavlja tudi problematiko iskanja obvodov zakonodaje, torej ravnanj, ki sicer ne pomenijo kršitve zakona, so pa v nasprotju z namenom zakona. Nekateri mednarodni kazalniki namreč potrjujejo, da je v Sloveniji v teoriji marsikaj odlično, v praksi pa je drugače; Slovenija tako dosega zelo visoke ocene pri indikatorjih integritete javnega sektorja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), na Indeksu zaznave korupcije Transparency International pa, nasprotno, zaseda mesto pod povprečjem Evropske unije.

»Za učinkovito spremembo na bolje moramo zato spremeniti miselnost, ki v ospredje postavlja zgolj lastno korist, in prekiniti prakso iskanja obvodov, kako pretentati državo. Nujno je tudi sodelovanje drugih deležnikov, ki morajo prepoznati pomen integritete, odgovornosti in transparentnosti ter tudi z dejanji odločno pokazati, da je toleranca do korupcije ničelna. To so pravi koraki v smeri preprečevanja korupcije in s tem tudi omejevanja sistemske korupcije,« je poudaril dr. Robert Šumi.

To je sporočila Maša Jesenšek iz Komisije za preprečevanje korupcije. (konec)