
Ljubljana (MOREL)- Svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) se je na 1. redni seji, ki je bila 29. januarja 2025, seznanil s poslovanjem UKCL v obdobju prvih enajstih mesecev 2024 in potekom revizije računovodskih izkazov za leto 2023 s strani revizijske družbe Deloitte. V okviru rednega poročanja o napredku na posameznih področjih se je svet seznanil s stanjem na IT projektih, izvajanjem ukrepov za obvladovanje nabavnih postopkov in upravljanjem zalog, izvajanjem investicij, upravljanjem s kadri in upravljanjem čakalnih dob.
UKCL je v obdobju prvih enajstih mesecev realiziral 722,87 milijonov evrov prihodkov in imel 755,78 milijonov evrov odhodkov. Presežek odhodkov nad prihodki je znašal 32,9 milijona evrov, kar v deležu prihodkov predstavlja 4,5 %. Na ambulantnem delu je UKCL presegel plan za skoraj 7 % (indeks 106,47). Na področju bolnišnične dejavnosti je kljub stavki zdravnikov in zaprtju 1/8 bolnišnice zaradi obnove UKCL uspel realizirati enako število primerov kot v primerljivem obdobju leta 2023 in plan za obdobje prvih enajstih mesecev leta 2024 realizirati v višini 99 %.
UKCL nadaljuje izvajanje ukrepov za izboljšanje poslovanja na področju upravljanja kadrovskih in prostorskih virov ter izvaja akcijski načrt za izboljšanje upravljanja nabavnih postopkov in skladiščnega poslovanja. Kljub povečevanju obsega javnega naročanja in doseganju boljših pogojev, sta v opazovanem obdobju na rezultat najbolj vplivala stavka zdravnikov ter projekt celovite prenove glavne stavbe, zaradi česar je zaprta 1/8 glavne bolnišnične stavbe, kar zahteva selitve in prerazporejanje zaposlenih.
»Ljudem zagotavljamo zdravje. V izjemno zahtevnem letu smo opravili več storitev, kot v enakem obdobju leta 2023. To štejemo kot uspeh. Še posebej, ker se je zaradi stavke povečal priliv urgentnih pacientov v UKCL. Vse to pomeni, da smo ves čas prisiljeni v iskanje notranjih kadrovskih virov, da lahko 24 ur na dan 365 dni v letu na vseh področjih medicine zagotavljamo zdravstvene storitve za vse paciente, ki potrebujejo našo pomoč,« je na seji sveta povedal generalni direktor Marko Jug.
Hkrati se UKCL že dlje časa sooča z vplivom dejavnikov, ki so posledica uvedenih SPPjev (skupine primerljivih primerov), pravil obračunavanja in priznavanja ali nepriznavanja že opravljenih storitev ter prispevajo negativni izid. Posledica je neustrezno financiranje univerzitetne terciarne bolnišnice (v nadaljevanju so navedene in ovrednotene pomembnejše kategorije):
- neplačano preseganje programa s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) v višini 6,1 milijonov evrov,
- nepriznavanje stroškov diagnostike v bolnišnični dejavnosti, ki ni priznana v SPPjih v višini 5,3 milijonov evrov,
- plačilo dragih bolnišničnih zdravil (DBZ) in nepriznavanje indeksacije v uredbi v višini 2,3 milijonov evrov;
- upoštevanje povprečnega plačilnega razreda zdravnika, ki vpliva na višino plač za zdravnike, kar ne ustreza dejanskemu stanju za zdravnike v UKCL (terciarna ustanova) glede na uredbo, kjer je določeno povprečje za vse zdravstvene zavode skupno v višini 5 milijonov evrov in
- povečan obseg dela na področju zdravstvene nege v višini 2,6 milijona evrov.
Svet zavoda se je v nadaljevanju seznanil z aktivnostmi za izboljšanje poslovanja v UKCL in pričakuje, da bo vodstvo UKCL izvajanje internih ukrepov, analizo vplivov zgoraj navedenih dejavnikov in pričakovane sistemske predloge rešitev predstavilo ministrstvu za zdravje in ZZZS z namenom ureditve pogojev poslovanja že za leto 2024.
V okviru predstavitve izvajanja investicij zaradi dotrajanosti objektov in opreme so člani sveta izrazili pričakovanje, ki je skladno pričakovanju vodstva, da se bodo projekti iz sprejete Strategije 2024 – 2030 pri realizaciji pospešili. Kot pozitivno se izkazuje večje število izvedenih projektov v letu 2004, med drugim:
- energetska sanacija in prenova Negovalne bolnišnice,
- prenova kopalnic in prezračevanje na KO za hematologijo,
- nakup in vzdrževanje 5 RTG, vključno s prenovo prostorov,
- prenova prostora in dobava CT na Nevrološki kliniki,
- adaptacija otroškega oddelka na Dermatovenerološki kliniki,
- odprtje dializnega centra v prostorih ZD Kočevje (dislocirana izpostava UKCL),
- zamenjava sterilizatorjev v lekarni UKCL in
- prenova katetrskega laboratorija.
V letu 2025 so v teku naslednji večji dolgoročnejši projekti:
- celostna prenova glavne stavbe UKCL s statično ojačitvijo in dodano ureditvijo kopalnic v dvoposteljnih bolniških sobah,
- gradnja Infekcijske klinike,
- prenova dvigal v glavni stavbi,
- nabava MR naprav (MZ),
- prenova Urgentnega kirurškega bloka (fazi 3b in 3c) in
- 1. faza ureditve sistema hlajenja glavne stavbe.
V nadaljevanju seje je vodstvo zavoda člane sveta seznanilo, da se je UKCL s 1. januarjem 2025, kot prva bolnišnica izven Nemčije in Švice pridružila Mednarodnemu združenju za kakovostno medicino (Initiative Qualitätsmedizi – IQM). »To je izjemen dosežek in kaže na verodostojnost in transparentno zavzemanje za kakovost,« je v uvodu k tej točki povedal generalni direktor doc. dr. Marko Jug.
Dominika Oroszy, pomočnica generalnega direktorja UKCL za kakovost je svetu zavoda pojasnila, da je IQM neprofitna organizacija, ki jo je leta 2008 ustanovilo 15 vodilnih nemških bolnišnic. Zdaj je v združenje včlanjenih 505 bolnišnic iz Nemčije in Švice, med njimi 17 univerzitetnih bolnišnic, tudi ugledna nemška univerzitetna bolnišnica Charite, po kateri se v sprejeti Strategiji 2024 – 2030 zgleduje UKCL. »Cilj IQM in s tem UKCL je zagotavljati najboljšo možno kakovost zdravstvene obravnave in aktivno obvladovanje odklonov,« je pojasnila Dominika Oroszy.
Na podlagi podatkov se pri vsaki od 505 vključenih bolnišnic spremlja 500 kazalnikov na 17 strokovnih področjih. Takšen obseg kazalnikov kakovosti izidov zdravljenja presega nacionalni nabor kazalnikov kakovosti. Uvedba metodologije IQM v UKCL pomeni nadgradnjo sistema vodenja kakovosti, ki temelji na treh načelih: merjenje izidov zdravljenja, transparentnost in mednarodni strokovni nadzori, ki bodo pomagali najti priložnosti za izboljševane zdravstvenih obravnav. Z vključitvijo v IQM UKCL sledi strategiji, v kateri si je zadal, da bo pri 50 najpogostejših diagnozah primerljiv z najboljšimi univerzitetnimi bolnišnicami. »S tem se bo kakovost stroke v UKCL merila na strokoven, mednarodno primerljiv, argumentiran in transparenten način ter bo na vpogled vsem, tudi plačniku in bolnikom,« je pojasnil v. d. strokovnega direktorja UKCL Gregor Norčič.
Svet zavoda podpira usmeritve vodstva zavoda pri nadgradnji spremljanja kakovosti zdravljenja v UKCL z včlanitvijo v IQM in predlaga, da se delovanje in prizadevanja UKCL na tem področju predstavi širši javnosti, MZ in drugim zdravstvenim inštitucijam. To je sporočila Andreja Basle. (konec)