Ljubljana (MOREL)- Vlada se je na današnji seji seznanila z informacijo o aktualni obrambni in varnostni politiki. Nova obrambna in varnostna politika temelji na krepitvi širše družbene varnosti, odpornosti celotne družbe in obrambnih zmogljivosti Slovenije, za kar bomo v letu 2025 namenili 2 % BDP. Uspešno in odgovorno soočanje z vse bolj kompleksnimi varnostnimi tveganji zahteva več kot zgolj odzivanje – zahteva dolgoročno vizijo, usklajeno delovanje vseh podsistemov nacionalne varnosti in jasno zavedanje, da je varnost temelj svobode. Vlada Republike Slovenije se zaveda odgovornosti, ki jo ima do vseh prebivalk in prebivalcev – ne le za zaščito življenja in premoženja, ampak tudi za ohranjanje miru, demokratičnih vrednot in dostojanstva vsakega posameznika.

Ob tem ostajamo zavezani tudi naši vlogi v širši evropski in mednarodni skupnosti, vključno z izpolnjevanjem obveznosti v okviru zavezništva NATO. Vlada se je danes seznanila z usmeritvami nove obrambne in varnostne politike za večjo odpornost Slovenije. Ključna novost je v razumevanju varnosti kot celovitega koncepta, ki vključuje tako vojaške kot civilne vidike, od obrambnih kapacitet do zaščite kritične infrastrukture, energetske varnosti, kibernetske zaščite in informacijske odpornosti. Krepitev odpornosti pomeni, da Slovenija ne bo le bolje pripravljena na krizne razmere, temveč bo tudi proaktivna članica zavezništva, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispeva k skupni evropski varnosti. Hitrejša in bolj ambiciozna časovnica doseganja obrambnih izdatkov predvideva doseganje 2% BDP v letu 2025 in postopoma (v letih 2026 na 2,2%, v 2027 na 2,4%, v 2028 na 2,6% v 2029 na 2,8%) do leta 2030 naraščali v smeri 3% BDP in na tej višini ostali do konca dolgoročnega razvojnega obdobja. Ključna novost v dokumentu je področje  odpornosti: “Slovenska vojska v podporo odpornosti države in družbe”. Nova obrambna in varnostna politika za večjo odpornost Slovenije pa vključuje:

• cilje zmogljivosti Slovenske vojske in načrt povečanja obrambnih izdatkov do leta 2040
• krepitev domačega znanja, razvoj proizvodnje in obrambne industrije in nova strategija slovenske obrambne industrije
• infrastruktura namenjena dvojni rabi 
• vojaške zdravstvene zmogljivosti za potrebe javnega zdravstva in civilnega prebivalstva
• raziskave, razvoj in inovacije, vesolje, nove tehnologije in kibernetska varnost

Povečanje obrambnih izdatkov je tako umeščeno v širši okvir premišljenega in odgovornega upravljanja z javnimi financami. Krepitev varnosti bo potekala ob hkratnem varovanju socialne pravičnosti, demokratičnih vrednot ter zmožnosti države, da ostane odporna na sodobne varnostne, okoljske in družbene izzive. Obrambna sposobnost ni zgolj vojaška kategorija, temveč izraz politične zrelosti, državne odgovornosti in naše zavezanosti, da ostanemo verodostojen in zanesljiv partner v vse bolj nepredvidljivem svetu.

Vlada je sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Spremembe so potrebne zaradi prilagoditev sistema staranju prebivalstva, reforma pa je tudi del zavez Republike Slovenije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Informacije in odgovore na vprašanja glede pokojninske reforme lahko državljanke in državljani poleg obiska posebne spletne strani Pokojninska reforma | GOV.SI, od 8. maja naprej pridobijo tudi preko Klicnega centra 114. Na številko 114 lahko vsi zainteresirani pokličejo od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro. Predlogi ukrepov so rezultat socialnega dialoga in razprave med ključnimi deležniki glede nadaljnjega razvoja pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, ki je eden ključnih mehanizmov za zagotavljanje blaginje upokojencev in invalidov. Prioritetni cilj prenove sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je v vzpostavitvi pravičnega, solidarnega, transparentnega in zaupanja vrednega sistema, ki bo omogočal zagotavljanje primerljivih pravic, dostojne pokojnine za sedanje in prihodnje generacije ter varno starost, obenem pa tudi v zagotavljanju finančne vzdržnosti pokojninskega sistema. Spremembe ne bodo uvedene na hitro, temveč bodo začele veljati po ustreznem prehodnem obdobju, kar bo omogočilo prilagoditev načrtov posameznikov in prilagoditev dela pri izvajalcih sistemov. Delež starejših od 65 let se bo v naslednjih 25 letih povečal z 20 na 30 odstotkov v celotni populaciji, kar pomeni 50 odstotni večji delež upokojencev. Negativne demografske napovedi pomenijo tveganja za javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in višino pokojnin ter stanja na trgu dela, za katerega sta značilna nizka delovna aktivnost starejših in pozen vstop mladih na trg dela. Vse te družbene okoliščine med drugim zahtevajo tudi prilagoditve pokojninskega sistema, ki je v neposredni povezavi z demografsko strukturo prebivalstva in na dolgi rok odraža število potencialnih vplačnikov v sistem, po drugi strani pa število potencialnih prejemnikov. Temeljna cilja predlaganih sprememb sta zato pripraviti sistem na demografski prehod in izboljšati blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev. Z zagotovitvijo javnofinančne vzdržnosti sistema in večje preglednosti ter razumljivosti posameznih parametrov (in celotnega pokojninskega sistema) se bo povečalo tudi zaupanje v sistem. V okviru prenove sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja so predlagane celovite rešitve, ki bodo v luči široke družbene razprave in socialnega dialoga pripeljale do pravičnega pokojninskega sistema, pri katerem ne bo potrebe po nenehnih izrednih in pogosto arbitrarnih posegih v sistem. To so sporočili iz vladega urada za komuniciranje. (konec)