Ljubljana (MOREL)- Zagovornik načela enakosti, državni organ za varstvo pred diskriminacijo, je pripravil redno letno poročilo za leto 2024. V njem predstavlja svoje delovanje in druge izbrane podatke, povezane z zagotavljanjem enake obravnave in enakih možnosti v Sloveniji. »Svetovali smo 550 ljudem in dali več kot sto priporočil za odpravo ali preprečevanje diskriminacije. Z našega področja delovanja pa sta bili lani izdani tudi dve pomembni razsodbi sodišč, ki potrjujeta strokovno delovanje ekipe Zagovornika,« ob izdaji osmega letnega poročila organa poudarja zagovornik Miha Lobnik.

»Naša naloga je preprosta, a hkrati izjemno zahtevna – graditi družbo, v kateri so vsi posamezniki, ne glede na osebne okoliščine, obravnavani z enakim spoštovanjem in dostojanstvom. Varstvo pred diskriminacijo je v jedru zagotavljanja človekovih pravic. Delujemo na podlagi 14. člena Ustave in Zakona o varstvu pred diskriminacijo, ki neposredno implementira evropske direktive. V tem okviru smo leta 2024 nadaljevali delo na ključnih področjih, vključno z obravnavo individualnih primerov diskriminacije, pripravo posebnih poročil, izdajanjem priporočil za izboljšanje zakonodaje in praks ter ozaveščanjem širše javnosti,« ob izdaji rednega letnega poročila Zagovornika za leto 2024 izpostavlja Miha Lobnik, ki samostojni državni organ za varstvo pred diskriminacijo vodi od ustanovitve leta 2016.
Zagovornik je lani opravil približno 2.250 ur svetovanja, pri čemer je pomagal 550 ljudem v stiski zaradi občutka, da so bili diskriminirani. »Naš način delovanja je, da vsem, ki se obrnejo na nas, nudimo podporo. Z medijskimi objavami, izobraževanji in organizacijo okroglih miz se trudimo ozaveščati, kaj je zakonsko prepovedana diskriminacija in kaj je vloga Zagovornika pri zagotavljanju enakih možnosti,« pojasnjuje Lobnik.

Zagovornik je lani zaključil šest ocen diskriminatornosti predpisov. Zaključil je tudi 39 postopkov ugotavljanja diskriminacije in diskriminatorno obravnavo ugotovil v štirih zadevah. Pri letnem ocenjevanju dela so v javni zdravstveni ustanovi slabše obravnavali tri uslužbenke, ki so bile z dela odsotne zaradi nosečnosti ali zdravstvenega stanja. Diskriminatorno so bili obravnavani uslužbenci javnega zavoda, ki so v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni prejeli manj sredstev iz naslova skupne delovne uspešnosti organizacije. Zagovornik je ugotovil tudi diskriminacijo na podlagi jezika v zaposlitvenem postopku. Diskriminacije je bila deležna tudi državljanka Irana, ki ji je banka samo zaradi njenega državljanstva zavrnila odprtje transakcijskega računa.

»Tudi v lanskem letu smo kot vsa leta doslej prejeli največ prijav diskriminacije s področja zaposlovanja in dela ter področja ponujanja blaga in storitev. Lani je bila tretjina vseh zaključenih primerov povezana s službenimi zadevami, približno petina pa s tržnimi. Ker gre za vprašanja, povezana tudi z eksistenco, se ljudje hitreje kot v drugih primerih odločijo za uporabo mehanizmov zaščite,« osvetljuje Lobnik.

Zagovornik prav zato posebno pozornost posveča področju dela in zaposlovanja. Lani je ob izdaji priročnika o varstvu pred diskriminacijo za zaposlene in iskalce zaposlitve pripravili okroglo mizo. »Odločili smo se tudi za pravno zastopanje diskriminirane kandidatke za službo v njeni tožbi proti delodajalcu, pri katerem so ji na razgovoru postavili tudi vprašanja o načrtovanju družine,« še pravi Lobnik.

Zagovornik je lani za odpravo ali preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakega obravnavanja izdal 108 priporočil, upoštevana je bila le desetina priporočil. Skoraj 80 odstotkov se jih je nanašalo na predlagane in veljavne zakone. Več kot polovica vseh pa je bila povezana z zagotavljanjem enakih možnosti in enake obravnave ljudi z invalidnostmi. »V Sloveniji smo se leta 2008 z ratifikacijo mednarodne Konvencije o pravicah invalidov zavezali, da bomo uvedli potrebne prilagoditve. Pri Zagovorniku smo lani pregledali, kako te naše zaveze kot družba uresničujemo – in ugotovili, da konvencija v našem prostoru še ni zares zaživela. Ugotovitve smo zbrali v posebnem poročilu z naslovom Za uresničevanje pravic vseh ljudi z invalidnostmi v Sloveniji. Četrtina javnega prostora še ni dostopna ljudem z invalidnostmi, prav tako ostaja težava medkrajevni javni prevoz, iz katerega so ljudje z invalidnostjo še vedno prepogosto izključeni,« pove Lobnik.

Ozaveščanje o varstvu pred diskriminacijo in zagotavljanjem enake obravnave je bilo tudi ključni del dveletnega evropskega projekta Soočimo se z diskriminacijo, ki ga je Zagovornik izvajal skupaj z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, Skupnostjo občin Slovenije in Fundacijo Prizma. V sklopu projekta je Zagovornik skupaj s partnerji lani organiziral strokovni posvet. Zasnovali in izvedli pa so tudi številna usposabljanja o diskriminaciji za javne uslužbence na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.

»Usposabljanja se je udeležilo več kot 200 uslužbencev upravnih enot, občin, centrov za socialno delo, zavodov za zaposlovanje in nekaterih drugih ustanov, ki so vsakodnevno v stiku z ljudmi, tudi najbolj ranljivimi,« izpostavlja Lobnik. »Ponosni smo predvsem na to, da smo za usposabljanja prejeli veliko pohval udeležencev in tudi povabila za izvedbo dodatnih izobraževanj. Pomemben kazalnik uspešnosti usposabljanj pa je še, da je 90 odstotkov udeležencev ocenilo, da je njihovo razumevanje področja varstva pred diskriminacijo zdaj dobro ali zelo dobro. Pred udeležbo na usposabljanju pa je tako menila le slaba tretjina vključenih javnih uslužbencev. Izobraževanje različnih ciljnih skupin ostaja eden ključnih izzivov na področju širšega varstva človekovih pravic,« dodaja.

Strokovnost delovanja Zagovornika sta lani potrdili tudi dve sodni odločitvi ustavnih in vrhovnih sodnikov. Zagovornik je uporabil zakonska pooblastila in je leta 2021 vložil zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo zaradi diskriminatorne obravnave žensk na podlagi osebne okoliščine zakonskega stanu. Ustavno sodišče je oktobra 2024 pritrdilo Zagovornikovemu stališču. Potrditev o pravilnem argumentiranju v primerih ugotovljene diskriminacije pri božičnicah pa je Zagovornik prejel prek sklepa Vrhovnega sodišča. To je v individualnem sporu glede diskriminacije pri nagradi iz naslova poslovne uspešnosti podjetja sklenilo, da je različno obravnavanje zaposlenih na podlagi njihove osebne okoliščine zdravstvenega stanja pri izplačilu te nagrade nedopustno. »Pri Zagovorniku smo takšno argumentacijo uporabili že v našem prvem primeru ugotovljene diskriminacije pri božičnicah iz septembra 2019 ter vseh nadaljnjih primerih, povezanih z drugimi osebnimi okoliščinami. Razsodba pa ni pomembna samo zaradi potrditve, da delamo dobro in ustrezno, temveč daje tudi jasno sodno prakso za delovanje vseh ostalih sodišč, inšpektorata in tudi podjetij,« poudarja Lobnik.

V aktualnem rednem letnem poročilu je Zagovornik glede dela sodišč med drugim izpostavil še, da Upravno sodišče lani ni izdalo nobene sodbe ali sklepa v zvezi z njegovimi odločbami. Na rešitev tako še vedno čaka 15 zadev, v katerih je Zagovornik ugotovil diskriminacijo in so kršitelji sprožili upravni spor zaradi nestrinjanja z ugotovitvijo. Med temi so tudi zadeve iz leta 2019. »Nedopustno je, da ljudje na odločitev sodišča čakajo več kot pet let,« še opozarja zagovornik.

V poročilu je vključen tudi podatek, da je lani v primerjavi s preteklim letom naraslo število prekrškov vzbujanja nestrpnosti. Leta 2023 so policisti zaradi nasilnega in drznega vedenja, ki je bilo povezano z osebnimi okoliščinami narodnosti, rase, spola, vere in spolne usmerjenosti, ukrepe izrekli v 62 primerih prekrškov, lani pa v 81 takih primerih.

Predstavljeni pa sta tudi novi evropski direktivi za organe za enakost, ki neposredno zadevata Zagovornika načela enakosti in ju mora Slovenija implementirati do junija 2026. Kot pravi zagovornik Lobnik, »gre med drugim tudi  za vprašanje zagotavljanja zadostnih sredstev za neodvisno opravljanje vseh zakonskih nalog  Zagovornika. V našem pravnem redu je potrebna jasnejša opredelitev pristojnosti za kršitve Zakona o varstvu pred diskriminacijo na vseh družbenih področjih, na katerih je diskriminacija zakonsko prepovedana. Potrebna je tudi bolj smiselna delitev pristojnosti med inšpektorati in Zagovornikom, saj nedorečenost Zagovornikovih prekrškovnih pooblastil in razpršenost pooblastil med inšpektorati krnita učinkovitost sistema varstva pred diskriminacijo«. (konec)