Ljubljana (MOREL)- Zagovornik načela enakosti je prek obravnave primera domnevne diskriminacije ugotovil, da nekateri ljudje z invalidnostmi ne morejo koristiti določenih storitev socialnovarstvenih programov. Ti programi so namenjeni lajšanju stisk ranljivih skupin prebivalstva, izvajajo pa jih pretežno društva in druge nevladne organizacije, ki za to prejmejo sredstva Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Fundacije za financiranje invalidskih organizacij. Zagovornik je ministrstvu priporočil, naj zagotovi socialnovarstvene programe tudi za ljudi z invalidnostmi, ki ne morejo do nobenih ustreznih storitev zato, ker ne izpolnjujejo pogojev za včlanitev v katerega od društev, ki te programe izvaja, ali pa zanje ustreznih društev in programov sploh ni.

Zagovornik je obravnaval primer domnevne diskriminacije pri včlanitvi v lokalno društvo paraplegikov. Prijavitelj je zatrjeval diskriminacijo zaradi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja in invalidnosti, saj ga društvo ni sprejelo v članstvo, čeprav ima tetraparezo. Razlog za zavrnitev je bilo dejstvo, da je invalidnost pridobil zaradi možganske kapi, ne pa zaradi poškodbe ali bolezni hrbtenjače, kar je po statutu konkretnega društva pogoj za včlanitev. Kot je navedel v prijavi diskriminacije, je zaradi zavrnitve članstva prikrajšan za prevoz za tetraplegike, letno obnovitveno rehabilitacijo in vključitev v športne aktivnosti, kar društvo nudi v okviru izvajanja socialnovarstvenih programov za svoje člane in tudi nečlane, če izpolnjujejo pogoje za včlanitev.

Zagovornik v postopku ugotavljanja diskriminacije ni ugotovil diskriminacije. Upošteval je pojasnila društva, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter Nacionalnega sveta invalidskih organizacij (NSIOS), določbe Zakona o društvih ter relevantno sodno prakso na tem področju, da je društvo pri določitvi pogojev za članstvo avtonomno. Upošteval je tudi, da društvo socialnovarstvene storitve nudi tudi nečlanom s poškodbo ali okvaro hrbtenjače, za kar so v društvu tudi edino ustrezno usposobljeni.

Pri obravnavanem primeru je Zagovornik prepoznal sistemski problem, da določene storitve v okviru socialnovarstvenih programov nekaterim niso dostopne samo zaradi njihovih osebnih okoliščin. Iz podpornega sistema, namenjenega preprečevanju in reševanju socialnih stisk ranljivih skupin, izpadejo tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev za včlanitev v katero od društev, ki izvaja socialnovarstvene programe, ali pa zanje ustreznih društev ali programov sploh ni. Zagovornik je zato MDDSZ priporočil, naj zagotovi, da nihče ne bo izključen in bodo koristi tega sistema deležni čisto vsi ljudje z invalidnostmi. (konec)