21.06.2022 ob 23:04
Deli članek
Tudi mariborski Lent odpira vrata

Maribor (MOREL)-  Ko smo leta 1993 pripravili prvi Festival Lent, nas je gnala želja dokazati, da Maribor ni sivo in mrtvo mesto, temveč v njem brbota od ustvarjalnosti. Da je mesto, ki ga je kriza najbolj prizadela, v katerem pa vseeno za ogled kvalitetne kulturne ponudbe ni treba po vstopnico in v dvorane, temveč je dovolj, da sesprehodiš do Drave. Da je mesto, v katerem je kultura tako pestra, da se v njej najde vsakdo. In tako dostopna, da tudi najtanjša denarnica ni ovira. Skoraj 12 milijonov obiskovalcev, kolikor jih je v treh desetletjih obiskalo festivalske prireditve, je dokaz, da smo razmišljali pravilno. Formula, ki smo jo razvili, je torej prava. Še posebej danes, ko se tudi festivali vse bolj zapirajo ter komercializirajo in se na vsakem koraku soočamo s težnjami, da tudi kultura in umetnost postaneta tržna dobrina na voljo zgolj tistim, ki si ju lahko privoščijo. Ker je Narodni dom Maribor javni zavod, preprečevanje takšnega razvoja ni le naš cilj, temveč poslanstvo.

Kolikšna je vrednost festivala, ki poskrbi, da ima vsakdo možnost obiskati brezplačen koncert klasične glasbe, da lahko starši večer za večerom brez nakupa vstopnic peljejo otroke na ogled prav njim namenjene predstave, da ima staro in mlado možnost odkrivati nove svetove na žanrsko pestrih prireditvah in razvijati nove spretnosti na ustvarjalnih delavnicah, za katere prav tako ni treba odšteti niti centa, znajo najbolje oceniti v mestih, kjer takšnega festivala ni.

Naša formula torej ni le prava, temveč tudi dragocena. Njena vrednost pa se ne meri v evrih in centih,temveč v kvaliteti življenja slehernega Mariborčana. Kljub temu moram spregovoriti tudi o denarju. Zahteve in želje so velike, izvedba vsake prireditve pa stane. Odri stanejo. Tehnika stane. Promocija stane. Predvsem pa je treba umetnikom in ustvarjalcem njihovo delo pošteno plačati. Tudi to je naše poslanstvo. Zato je tudi na Festivalu Lent za nekaj prireditev potrebna vstopnina. Skromna, če jo
primerjamo s komercialnimi festivali.

Tukaj se moram iskreno zahvaliti našim pokroviteljem in donatorjem, predvsem generalnemu pokrovitelju Zavarovalnici Sava, ki je z nami vse od prvega festivala. Brez njih bi bil delež plačljivih prireditev nedvomno večji, vstopnine pa višje. Hvala tudi vsem obiskovalcem, ki kupite vstopnico. S tem ne podpirate le naših naporov, da na Festival Lent pripeljemo čim več čim kvalitetnejših izvajalcev, temveč tudi izvajalce same. Hvala vam za razumevanje, hvala za podporo. Tudi tako lahko lentanje
širimo v poletje. Zato vam že sedaj kličem tudi dobrodošlico na Lentu po Lentu.

Trideseti Festival Lent se dogaja v mestu, ki se pospešeno oblači v lepša oblačila. Prenovljeno podobo imajo trgi, promenada v parku, Sodni stolp, ki je eno najbolj priljubljenih festivalskih prizorišč ... Lepšo podobo dobiva tudi nabrežje Drave, dolga leta glavna festivalska žila, ki je z množicami obiskovalcev napajala njegovo srce. Veselimo se prenove, saj z urejenim nabrežjem in infrastrukturo nove kvalitete ne bo pridobilo le mesto, temveč prav gotovo tudi Festival Lent. Optimistično torej zremo v prihodnost, v kateri bosta tako festivalsko dogajanje kot mesto še privlačnejša. Tako Mestna občina Maribor kot mi imamo namreč isti cilj: Maribor razvijati v mesto, kjer bo lepo živeti in katerega bo vredno obiskati.Kakšen pomen imata v tej luči kultura in z njo povezan kulturni turizem, ni potrebno posebej poudarjati.
Prepričan sem, da vsi, ki mestu želimo dobro, vemo: le, če bomo Mariborčani redno obiskovali koncerte, gledališke in plesne predstave, razstave, predavanja in delavnice, si bomo resnično lahko rekli meščani.In le, če bo Maribor v nenehnem stiku s svetovnimi umetniškimi in kulturnimi tokovi, in bodo k nam
prihajali ustvarjalci ter obiskovalci od blizu in daleč, se bo razvijal v sodobno, živahno urbano središče, kakršnega si vsi želimo in kakršnega bodo z zanimanjem obiskovali tudi turisti.

Da se da, smo v Narodnem domu Maribor že pokazali. Da znamo, smo že dokazali. Da je potrebno, potrjujete vi, obiskovalci, Lentarji. Ker ste množično z nami iz leta v leto, iz desetletja v desetletje, vemo, da bodo tudi letos festivalska prizorišča polna. Spet bo živahno pod odri, v parku, na trgih in na ulicah.Tridesetič bomo skupaj stopili v poletje. V mestu, ki ni sivo, temveč polno barv. V mestu, v katerem je tudi po zaslugi Festivala Lent lepo živeti. To je izjavil Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor in Festivala Lent

GLAVNI ODER
Trg Leona Štuklja

Energijska bomba
Glavni oder prinaša program, usklajen z letošnjim festivalskim motom – poln energije, poln dobrih
vibracij in še bolje glasbe, za katero bodo poskrbeli priljubljeni domači in tuji izvajalci. Pričenjamo z
energijsko bombo eklektičnega glasbenega kameleona, ki v svoje uspešnice prelije žlahtno poezijo,
ironijo in lucidni humor, jih posipa z bleščicami disko ere in ovije v nostalgično oguljeno patino jugo
šlagerjev, nato pa vse skupaj začini z vročekrvnim temperamentom, podloži z rock and roll rifi, latino
ritmi in mojstrskim miksom glasbenih vplivov z vseh smeri neba. Glasbeni kozmos, poimenovan
Magnifico, je brezmejen – bleščeče ozvezdje odlične zabave, ki nikogar ne pusti hladnega.
Nadaljujemo prav tako vrtoglavo, s hipnotičnim vrtincem glasbe, pod taktirko Vlatka Stefanovskega in
vrhunskega orkestra ter zbora ansambla Tanec, kjer se bogastvo severnomakedonske glasbe, prežete z
mistiko Orienta, prelevi v spektakularno, strastno, hipnotično fuzijo vrhunskih zvočnih in vizualnih
dražljajev. Z Vladom Kreslinom bomo obudili spomin na prvi Festival Lent leta 1993, ko je poet
prekmurskih ravnic nastopil na legendarnem dvakrat dva metra velikem odru – tistem, ki je kasneje
dobil ime po še eni lentovski legendi, Jurčku. Tedaj je zgolj s pomočjo svoje črne kitare do zadnjega
kotička napolnil Dravsko ulico. Oder, na katerem bo obeležil tridesetletni lentarski jubilej, bo seveda
znatno večji, zato bodo tokrat ob njem tudi Mali bogovi.
Tudi naslednji glasbenik je eden tistih, ki so zaznamovali festivalsko zgodovino in ji dodali kar nekaj
legendarnih anekdot. Govorimo seveda o Bajagi, ki nas bo s svojimi Instruktori z visoko voltažo popeljal
čez slovitih 442 do Beograda, nam podaril Plavi safir in zazibal v sanjarije z Zažmuri. Lentarji gotovo še
pomnite njegov nastop na plavajočem odru na Dravi leta 2001, ko je zgoraj omenjene uspešnice na ves
glas prepevala tri tisoč glava množica, v zahvalo pa je zvezdnik koncert podaljšal krepko čez predviden
urnik – in rodila se je ena tistih lentovskih noči, ki se podaljšajo v jutro. Nam bo uspelo tudi tokrat?
Za vse, ki ostajamo zvesti rocku, je tu Rock Opera v mogočni izvedbi simfoničnega orkestra in zbora
Srbskega narodnega gledališča ter Big Banda iz Novega Sada – ultimativna antologija rocka, v kateri
namesto arij zvenijo rifi velikanov, kot so Led Zeppelin, The Doors ali Queen. Že 34. Folkart, ta naš
folklorni biser, ki ga je kot prvega izmed tovrstnih festivalov na svetu sploh pod častno okrilje vzel
UNESCO, se bo z otvoritvenim večerom ponovno vrnil na Glavni oder. Jubilejno dogajanje na Glavnem

odru pa zaključujemo tako, kot smo startali – z energijsko bombo. Tokrat v obliki najbolj iskanega,
najudarnejšega, najglasnejšega in najvirtuoznejšega trobilskega ansambla na svetu. Džambo Aguševi
Orchestra, zmagovaci legendarne Guče, s svojo kot živo srebro nemirno in silno vnetljivo mešanico
balkanske glasbe, jazza in funka, pospremljeno z vrtoglavo virtuoznimi improvizacijami, osvajajo
glasbene prestolnice in festivale od Skandinavije do ZDA. Podprti z uspešnicami svojega slovenskega
pandana, zasedbe Šukar, bodo poskrbeli za zaključni žur, ki bo za vselej zaznamoval EKG jubilejnega
festivala, krepko pa povišal tudi vaš srčni utrip. Noro bo!

VEČEROV – JURČKOV ODER
pri Vodnem stolpu

Legendarni Jurček, nepozabni festivalski »policaj«, ki je poklonil ime festivalskemu odru, je za jubilejni
festivalski žur združil moči z najudarnejšim festivalskim prizoriščem, Večerovim odrom. Rezultat bo še
kako vreden obeh – žur na kvadrat, na katerem nam bodo dlani ogrevali prekaljeni glasbeni mački, kot
so Zoran Predin, Mef, Andrej Šifrer, Društvo mrtvih pesnikov, Adi Smolar in Leteči potepuhi,
soodgovorni za nastanek tistega festivalskega dogajanja, ki mu danes rečemo lentanje. Za mladostno
svežino bodo poskrbeli Jet Black Diamonds, Groovocado, Tosca Beat in WCKD Nation. Ker Festival Lent
stavi tudi na medgeneracijske glasbene užitke, sta tukaj oče in sin, bolj znana kot Duo Atanasovski, s
katerim bodo kot gostje nastopili Marko Črnčec, Marko Korošec, Marjan Stanić in Maša But. Za kanček
nostalgije po žuranju v pretekliku, brez katere pri okrogli obletnici prav tako ne gre, so tukaj Mode
Machine, ki bodo na Dravi slikali odseve Depeche Mode in legendarni hrvaški žurerji Gustafi ter lokani
matadorji Mitch O. in Pohorje Express. Za popoln odklop pa je tu Open: Future, rock opera v koncertni
izvedbi. »Kako smo prišli sem,« se bodo spraševali Marko Vezovišek, Urška Gajšt, Igor Bezget, Tadej
Kampl, Boris Bobek, Matjaž Drevenšek, Bruno Domiter in Danilo Ženko. Kako? Lentarji vemo – ker je do
najbolj legendarnega lentovskega prizorišča pač treba iti. Vsak Večer. Obvezno. Dodajamo še skupni
nasvet ministra za zdravje in društva slavistov: lentanje ob Dravi bo še prijetnejše, če se na oder,
zaznamovan z dvojino, podate – v dvoje.

MINORITI, ODER NOVE KBM
avditorij Lutkovnega gledališča Maribor

Jubilejno dogajanje na priljubljenem prizorišču v zavetju stoletnih zidov pričenjamo udarno in
brezkompromisno – s kultno skupino Laibach in odrskim spektaklom Mi smo narod (Wir sind das Volk).
Muzikal po motivih velikana sodobne nemške literature Heinerja Müllerja raziskuje ter razgalja odnos
med umetnostjo in ideologijo. Svojo premiero je doživel v Berlinu in navdušil tako občinstvo kot kritike.
Prepričal jih je s kompleksno glasbeno podobo, zgrajeno na kontrastu med zloslutno temačnostjo
značilnih laibachovskih bobnov in godali, ki s svojimi disonancami v misli prikličejo zvočne svetove prav
tako kultnih The Velvet Underground; prepričal pa je tudi s spektaklom, zato bo dobro uro in pol
visokooktanske glasbeno-gledališke magije, ki mit o etnični identiteti razgalja do (populistične) obisti,
poslastica tako za ljubitelje glasbe kot gledališča.
Drugi festivalski večer (25. 6.) bo odmevalo od smeha. Oder bo namreč zavzel Tadej Toš. Kaj sploh še
lahko zapišemo o njem? Koliko stisk in nabrane jeze nas je v zadnjih kaotičnih letih odrešil s svojim
navitim jezikom in vrhunsko zasoljenimi štosi? Tega ne znajo izračunati niti na Inštitutu Jožefa Štefana.
Pa kaj bi s statistikami in številkami – Tadej z vsakim nastopom poruši stare in postavi nove rekorde,
krivulje grafov pa požene še višje v nebo. Nas pa v krohot. In to je to.
Smeh, čeprav na trenutke malce grenak, bo zaznamoval tudi tretji večer (26. 6.), ko bo na sporedu
Čudež, najnovejša gledališka produkcija Narodnega doma Maribor. Uspešnica, ki jo režijsko podpisuje
Samo Strelec je turbulentna komedija o zankah zakonskega stanu, v katerega zaljubljenci stopajo v
upanju, da bodo pri zaobljubi »v dobrem in slabem« ostali zgolj pri prvem. V vlogi zakoncev briljirata
Tina Gorenjak in Primož Vrhovec, Jaša Jamnik pa kot partnerski svetovalec – njuna poslednja rešilna
bilka pred ločitvijo. Bo uspel rešiti njun zakon? Se bo zgodil čudež? Tega ne izdamo, povemo pa lahko, da
se terapija (vsaj za gledalce) izkaže kot odlična komedija.

JAZZLENT
Minoriti – Oder Nove KBM

Od 27. junija do 2. julija bodo Minoriti znova domovanje jazzovske glasbe. Jubilejni JazzLent še kako
upravičuje svoj sloves enega najkvalitetnejših jazzovskih festivalov v tem delu Evrope in ponuja program,
ki bo potešil tako zahtevne poznavalce kot tiste, ki se med jazzovske sinkope podajajo na novo.
Zaznamujejo ga prefinjen izvajalski nabor, vrhunska kvaliteta in mednarodni horizonti, posuti z
zvezdami.
Prva in tudi ena najsijajnejših nosi ime Erik Truffaz. Če vsaj bežno spremljate svetovno jazz sceno, vam
kaj več ni treba prebrati. Za vse ostale naj povemo, da gre za ta hip enega največjih in najbolj iskanih
jazzovskih prvokategornikov, najpomembnejšega evropskega trobentača vseh časov, ki ga je tako po
mojstrstvu kot po njegovem vplivu na glasbene tokove moč primerjati kvečjemu z Milesom Davisom.
Truffaz navdušuje na najeminentnejših svetovnih festivalih, njegove plošče – za legendarno založbo Blue
Note je pred kratkim izšla njegova petnajsta, Lune Rouge – pa se s prodajnih polic selijo naravnost v
antološke zbirke jazzovske glasbe. Užitek v soju rdeče lune bomo že naslednji večer zamenjali za severni
sij – z ekskluzivnim slovenskim nastopom se namreč vračajo skandinavski zvezdniki Rymden, ta hip ena
najbolj iskanih superskupin, ki navdušuje z zlitjem izročila legendarnega Esbjörn Svensson Tria in
pianističnim inovatorstvom pianista Buggeja Wesseltofta. Le štiriindvajset ur kasneje nas bo obsijalo
vroče afriško sonce, ki ga prinaša ganska zasedba Santrofi. Ta ponuja vse, kar si obetamo od afriške
glasbe – ritme, ki razmigajo notranjost, migetajoča pihala, kitarsko tropikalijo in tradicionalno, a obenem
moderno energijo uptempo highlife glasbe. Po vsem tem bo zaključek v znamenju snežnega viharja
nujno potreben. Zaupali smo ga norveškim progresivcem, skupini Jagga Jazzist. Na kožo pisani vsem, ki
ste kadarkoli poslušali glasbo skupin, kot so Radiohead, Arcade Fire, Sigur Ros ali Pink Floyd in
kakršenkoli starejši progresivni rock. Obljubljamo, da se vam bo doživetje tega večera ne samo zasidralo
globoko v vaš hipotalamus, temveč vam bo tudi spremenilo pogled na muziko 21. stoletja.

Jazz Podij, Druga godba, Lacha after jam ...
Ob izjemni ponudbi JazzLenta velja poudariti še skrbno izbrane note Jazz Podija, ki prinaša samosvoj
gipsy swing Tea Collorija in skupine Momento Cigano (pozor, ta koncert domuje v Sodnem stolpu),
eklektično odličnost glasbene fuzije s podpisom P’Jays ter godal(kar)sko virtuoznost in balkanski melos

tria Trionica. Tu je še sodelovanje z Drugo godbo, ki prinaša hipnotično, hiperaktivno etiopsko glasbeno
poslastico KUTU in jasno je, da je za ljubitelje jazza poskrbljeno kot že dolgo ne. Sploh če izdamo, da si z
nakupom vstopnice za koncerte na Minoritih – odru Nove KBM zagotovite vstopnico za Lachine after
jam partyje. Ti bodo, z izjemo nedelje, 26. 6., ki je namenjena novi gledališki produkciji Narodnega doma
Maribor, zavzeli Minorite vsak festivalski večer uro pred polnočjo in s pestro glasbeno ponudbo
poskrbeli za energijski napitek, ki vas bo obdržal na nogah ter užitke podaljšal globoko v noč. Jazzovske
poslastice in Lacha after jam – uživaška gurmanska kombinacija, ki zvezdni sij pospremi do sončnega
vzhoda.

FESTIVAL ULIČNEGA GLEDALIŠČA ANA DESETNICA NA LENTU
Glavni trg

Festival uličnega gledališča, ki z mednarodnimi in domačimi artisti naše mestne ulice in trge spremeni v
gledališče, običajen dan pa v odbite predstave. Letos si bomo lahko v treh dneh, med 27. in 29. junijem,
ogledali dvanajst dogodkov. Družbo domačim umetnikom uličnega gledališča bodo delali prijatelji iz
Francije, Argentine, Italije in Češke, ki bodo skupaj uganjali norčije ter nam še enkrat dokazali, da
gledališki oder ne obstaja le znotraj gledališča, ampak je lahko povsod, če le vklopimo dovolj domišljije
ter jo posujemo s ščepcem poguma.
In ravno pogum je beseda, ki bo zaznamovala prvi dan. V zraku nas bo pričakala prava akrobatska
poslastica. Da! Ulično gledališče je lahko tudi v zraku. eVenti Verticali se bodo dvignili visoko nad Glavni
trg in nam nad glavami pričarali vertikalni ples, prepleten s cirkuško areal akrobatiko. Iz višav pa bomo
skočili, no ... na sneg, bolj natančno, na pravo smučarsko odisejado. Kako poteka smučanje poleti ter na
razbeljenem betonu sredi mesta? Tudi mi (še) ne vemo, a bomo kmalu izvedeli. Da pa ulično gledališče
niso samo smeh in akrobacije, bodo poskrbeli Compagnie Dyptik, ki se bodo s pomočjo govorice telesa
spraševali o socialnih povezavah v javnem prostoru. Uličarji se bodo od Festivala Lent poslovili v stilu in
tako, kot se za njih spodobi – Circo Carpa Diem bo poskrbel, da se nam bo zavrtelo.

ART KAMP, ODER TRIGLAV
Mestni park, od 24. junija do 2. julija in med vikendi čez vse poletje

Medtem ko Festival Lent praznuje trideseto izvedbo, je Art kamp dopolnil petnajsto leto. Kaj vse smo
doživeli v teh letih. Nanizali smo brezkončno število lepih trenutkov in še več jih bomo. Pred nami je
jubilejna zgodba, ki vabi vse in vsakršne družine ter otroke vseh starosti v najlepši park na druženje in
uživanje kulture, umetnosti, zabave, rekreacije, mladosti, radovednosti in modrosti.
Tematsko bodo v ospredju naravoslovje in naravoljubje, zdravo prehranjevanje, zdravje telesa in duha,
igre in šport, knjige in bralna kultura, likovna umetnost, dediščina, tuje kulture in ranljive skupine. In ker
smo v mednarodnem letu malega priobalnega ribolova in akvakulture, bo rdeča nit letošnjega Art kampa
voda. Slavimo vse vode sveta in vse, kar je v njih živega.
Art kamp je ekološki in družinski festival, usmerjen k tradiciji, predajanju znanj, zdravemu življenjskemu
slogu in razbremenitvi okolja od smeti. Ker poteka v zelenem okolju Mestnega parka, je že od začetka
zasnovan na okoljevarstvenih načelih in ukrepih, ki park kar najmanj obremenjujejo z odpadki. V duhu
tega potekajo vse programske aktivnosti, zeleno in trajnostno naravnanost pa skušamo približati tudi
obiskovalcem, tako najmlajšim kot starejšim. Da smo na pravi poti, kaže tudi naziv Zero Waste Festival –
prireditev z manj odpadki, s katerim se ponašamo že tri leta. Letos bomo naše delo nadaljevali, saj
želimo ostati primer dobre prakse. Zbirajmo, reciklirajmo, sortirajmo, vzgajajmo, opozarjajmo – za bolj
čist in zdrav planet.
Oder Triglav, osrednje prizorišče Art kampa, bo na prenovljeni promenadi gostil kar 600 nastopajočih.
Videli bomo otroški Folkart, Majo Keuc-Amayo s Policijskim orkestrom, Marka Soršaka-Sokija v družbi
mladih bobnarjev, Darjo Švajger in Povodnega moža Androža z Andrejem Rozmanom-Rozo, če jih
izpostavimo zgolj nekaj.

OTROŠKI PROGRAM V VETRINJSKEM DVORU
Ne le v zelenem objemu Mestnega parka, najmlajši Lentarji se zbirajo tudi v prijetnem hladu med
stoletnimi zidovi dvorišča Vetrinjskega dvora. Skupaj s starši, dedki in babicami uživajo v zgodnjepoletnih
večerih, preživetih v družbi pravljičnih junakov. Kdo jih bo pričakal letos? »Pošastice«, ki živijo pod
posteljo in otrokom zvečer ne dovolijo spati; krtek Zlatko, na čigar glavo z neba prileti kakec; ovčka, ki

išče dom; muhasta snežna vila, ki otrokom ne nasuje snega, čeprav si ga želijo; mali Žan, ki – o groza!
izgubi dudo; škratka Rumenka in škratek Rdečko ter Andersenova Palčica. Z njimi se bodo smejali in
igrali, se ob Silno vljudni predstavi mimogrede poučili še o omiki in lepem vedenju ter sproščeno zapeli
in zaplesali z Romano Krajnčan.

POZOR! MUZIKA NA CESTI!
Glavni trg, Grajski trg

Eden najizvirnejših festivalskih sklopov, Pozor! Muzika na cesti! daje mestu prav poseben pečat. Trgi
postanejo odri, ljudje se ustavljajo, posedijo in prisluhnejo. Ulice oživijo. Letos bodo skrbno izbrane
glasbene zasedbe z žanrsko pisanimi koncerti z dogajanjem in poletnim optimizmom popestrile Grajski
in Glavni trg, čez mesto pa bo spet zavel prijeten melodični vetrc. Festivalska platforma, ki združuje že
uveljavljene glasbenike in tiste, ki si šele utirajo pot na odre, krepi prepoznavnost avtorske glasbe, mesto
pa postane vznemirljivo križišče glasbenih raziskovanj, povezovanj, spoznavanj in odprtosti za
najrazličnejše glasbene zvrsti. Elysian, Ana Kalan Band, The Golden Dixie Boyz, Dada in Marko, Sweet
Tooths Trio, Oblivion ... To je le nekaj imen, ki potrjujejo, da je v našem mestu lepo živeti tudi zato, ker za
odličen koncert ni treba po vstopnico in v zatohlo dvorano, ampak ga lahko doživimo na ulicah in trgih
tudi kar tako, mimogrede.

SALON GLASBENIH UMETNIKOV
Dvorana Union

Ljubitelji klasične glasbe imajo tudi na jubilejnem festivalu svoj domicil v dvorani Union. Tradicionalni
Salon glasbenih umetnikov prinaša redko razkošje – večer za večerom boste lahko uživali v koncertih
klasične glasbe. Prisluhnili bomo virtuozom na harfi, klavirju saksofonu, oboi, godalnemu kvartetu,
pevcem, torej celi vrsti uveljavljenih in mladih slovenskih glasbenikov, ki bodo z žanrsko različnimi
koncertnimi sporedi poskrbeli, da bo klasična glasba zaživela v vsem svojem razkošju.

STANDUP LENT
Vetrinjski dvor

Najbolj nasmejan avditorij bo tudi letos v Vetrinjskem dvoru. Festival stand up komedije se pričenja s
Tinom Vodopivcem in dokazom, da živimo v svetu, kjer so vsi nori. Tutti matti. Podobno nam sporočajo
tudi zvezdniki Splicke scene, ki nas bodo poučili, zakaj je dalmatinski življenjski slog, ki teče s hitrostjo
polža na dopustu, pravi recept (vsaj) za poletje.
V Angleškem večeru bomo deležni zgodb Sirijca, ki pride v Slovenijo, se poroči in začne od sile delati
stand up komedijo, Avstrijke, ki na Dunaju vodi klub, ki moških ne spusti do mikrofona, politično
nekorektnega Avstrijca, ki žonglira z nasprotji lastne identitete in večkrat prerojenega Mariborčana, ki
mu je vsaka koža pretesna, zato je najraje gol.
Ko se na istem odru znajdejo žametni glas Bor Greiner, pohorska šunka Filip Flisar, bankster John
Denhof, legenda Marcos Tavares in najboljši raper med keramičarji 6pack Čukur, potem vemo, da je
skromno zveneči naslov njihovega stand up roasta Autsajderji lovilec komplimentov. Enega jim lahko
damo kar takoj: izkupiček od prodaje vstopnic bodo namreč podarili v dobrodelne namene, zatorej –
kapo dol!
Kako neizprosna je usoda komikov najlepše povzame mama ene osmine 10kinih novih stand up fac, ki
pravi, da je hčerkina stand up kariera pika na i in ji zdaj res ni treba več priti domov. Ups! Kaj bodo šele
razkrili ostali Teškyjevi talenti?
Mali otroci, veliki problemi je nova verzija starega pregovora, do katere sta se po pokakanih plenicah,
šolskih pretepih in drugih radostih starševstva dokopala Uroš Kuzman in Aleš Novak.
Ženski večer bo dokaz, da štiri ženske na kupu ne pomenijo (nujno) prepira ali dežja. No, za vsak primer
vseeno prinesite dežnike ...
Predzadnji večer bodo pomembno vlogo igrala – leta. Na oder se namreč vrača Vinko Šimek z
Inšpektorjem Jako in svarilom, da predstava ni primerna za publiko, mlajšo od 40 let. Kako bodo z
gledalci v najlepših letih opravili vroči lokalni matadorji, boste izvedeli v Lokalno aktualno.
Najbolj nasmejan avditorij letošnjega Festivala Lent zapira severnomakedonsko-hrvaška kombinacija, pri
kateri bomo najprej deležni Recikliranih konfetov Nikole Todorovskega, nato pa nas bo Vinča, najbolj
energetični komik balkanske stand up scene poučil, kako je biti Dežurni krivec. In ja, jasno, da bo kriv
tudi za vaše boleče trebušne mišice!

ŽIVA DVORIŠČA
Med 23. in 25. junijem na Gosposki 11, Krekovi 4, Vojašniškem trgu 6, Tyrševi 12, na Glavnem trgu, v
Muzeju NO Maribor in v parku Muzeja NO Maribor

Živa dvorišča so tisti sklop znotraj festivalskega programa, ki svoj prostor namesto na polnih ulicah in
trgih išče na skritih mestnih dvoriščih. So tiha, intimna, odmaknjena od vrveža mesta, a kljub temu polna
življenja, smeha, zgodb, novih poznanstev, plesa, glasbe. So pisana in polna različnih vsebin, kjer vsak
obiskovalec najde nekaj zase. Predvsem pa so prostor, ki ponuja lokalnim umetnikom možnost stika z
domačo publiko.
Letos se Živa dvorišča osredotočajo na vid, vonj, dih, otip in okus. S pomočjo umetnosti in obrti vam
bodo odprla čute, da boste še lažje doživeli te edinstvene prostore mesta, ki nudijo zavetje
raznovrstnosti narave ter sobivanju ljudi, živali in rastlin v samem centru mesta.

ODPRTA PLESNA SCENA
21., 22. in 23. junija, Lutkovno Gledališče Maribor, Velika dvorana

Odprta plesna scena, platforma izvirnih umetniških pristopov domačih in tujih plesnih umetnikov, bo že
triintridesetič poskrbela za stik z aktualnim dogajanjem na področju sodobne odrske plesne umetnosti in
ponudila vstopnico v svet, kjer telesa uidejo iz okovja fizikalnih zakonov in pripovedujejo zgodbe, a za to
ne potrebujejo besed.

DOKUDOC, STOPTRIK, GT22
park Muzeja NO Maribor (DokuDoc), Volkmerjev prehod (StopTrik), GT22, Glavni trg 22

Pomemben prispevek k raznolikosti programa Festivala Lent iz leta v leto prispevajo nevladne
organizacije, samostojni ustvarjalci in društva. S svojo ponudbo družbeno-kritičnih vsebin plemenitijo
festivalsko ponudbo, obenem pa z vključenostjo v festival širijo lastne platforme in krog občinstva. V
okviru tovrstnega povezovanja bomo na letošnjem festivalu videli dva dokumentarna filma

Mednarodnega festivala dokumentarnega filma DokuDoc. Sodelovanje s Pekarno Magdalenske mreže
prinaša izbor kratkih animiranih filmov festivala StopTrik, program umetniške skupnosti GT22 pa se
osredotoča na mlade in njihova razmišljanja o prihodnosti mesta ob Dravi.

ŠPORTNI LENT 2022
Benetke, ŠRC Ra-ta-ta

Mednarodni hitropotezni šahovski turnir, predstavitev potapljanja in demonstracija potapljanja na vdih,
streljanje z malokalibrsko pištolo, mini bowling in curling, človeški namizni nogomet, predstavitev šole
jadranja, Nerf streljanje, Lasermaxx in mednarodna veslaška regata osmercev. Tudi trideseti Festival
Lent bo odlično poskrbel za razgibavanje mišic in malih sivih celic.

PROJEKCIJA IN RAZSTAVA
Minoritska cerkev, ograja Muzeja NO Maribor

Zgodba Festivala Lent z nešteto dogodki in prigodami je svetovna priznana zgodba mesta Maribor. Tako
bo prav v času vrveža ob 30. izvedbi festivala projekcija Utrip Festivala Lent popeljala obiskovalce na
potovanje po utrinkih bogatega preteklega festivalskega dogajanja. Okolje s festivalsko preteklostjo bo
ustvarjeno s projekcijo izbranih dokumentarnih posnetkov, ki smo jih v času pandemije uspeli
digitalizirati. Na ogled bo v Minoritski cerkvi.
Razstava Začelo se je na Lentu ... dokumentira zgodovino največjega multikulturnega festivala na
prostem v Sloveniji. Od leta 1993, ko se je zgodba pričela pisati, smo lahko srečali največje zvezde
svetovne glasbene scene. Festival, ki je pomenil širitev takrat že uveljavljenega Folkarta, pa je postal
mariborska in slovenska priznana blagovna znamka. Razstava bo do konca poletja na ograji Muzeja
narodne osvoboditve Maribor.

34. MEDNARODNI CIOFF® FOLKLORNI FESTIVAL FOLKART
28. 6.–2. 7., Trg Leona Štuklja, Glavni trg, Mestni park, Europark Maribor, Dvorana Union

Z njim se je pravzaprav vse začelo. Danes je Folkart, prvi folklorni festival na svetu, ki ga je pod svoje
okrilje vzel UNESCO, skupaj s Festivalom Lent trdno zasidran med najvidnejšimi festivali sveta. Vsako leto
mozaik svetovne kulturne tradicije dopolni z novimi biseri in letos je kar nekaj takih, ki so še prav
posebej dragoceni. K nam prihaja Gran Ballet Argentino – v folklornem svetu pojem, ki požene kri po
žilah in postavi kocine pokonci. Kot bi v Ljudskem vrtu gostili njihovega sonarodnjaka Messija. Ni ga
festivala na svetu, ki se ne bi boril za njihovo udeležbo. Profesionalno umetniško združenje tvorijo
vrhunski plesalci, glasbeniki in pevci, ki so globoko povezani z duhom argentinskega ljudstva. Izrazite
kretnje, izbrušena tehnika in globoka strast se zlijejo v identiteto in barvo, moč, ekspresivnost ...
Navdušenje zagotovljeno.
Da Brazilija ni zgolj samba in nogomet bodo dokazali plesalci skupine Flor Ribeirinha, ki neguje tradicijo
siriri plesa. To je ljudski ples, ki skozi pestre plesne korake, vesele melodije in besedila odraža vso
pestrost brazilskega talilnega lonca, v katerem so se pred dvesto leti v eno zlili drobci indijanske,
evropske in afriške kulture. Glasba, telesni izraz in koreografija izražajo spoštovanje in celo kult
prijateljstva, zato je siriri predvsem sporočilni ples, katerega poslanico bomo brez težav dojeli in ohranili
v spominu.
Daleč, neskončno daleč, v Južnem Tihem oceanu leži polinezijski otok Rapa Nui, Velikonočni otok.
Kultura njegovega ljudstva je obenem podobna polinezijski in čisto posebna, skupina Mahia Rapa Nui, v
kateri so se zbrali potomci ljudstva Rapa Nui, živeči v Barceloni, pa jo ohranja in goji z veliko ljubeznijo in
spoštovanjem. Mahia pomeni »darovanje« in to je tudi poslanstvo skupine – podariti izkušnjo moči,
čarobnosti in lepote te starodavne kulture, v katero so se prepletle legende o bogovih in duhovih
bojevnikov. Zahod Tihega oceana, natančneje kulturo Filipinov, pa bodo k nam prinesli plesalci Dance
Company Parangal z domicilom v San Franciscu. Z ohranjanjem in promocijo plesa, glasbe ter filipinskih
etničnih oblačil gradijo most med sedanjostjo in koreninami prednikov. Ime skupine Parangal pomeni
»poklon« in prav to, poklon svoji tradiciji so tudi njihovi nastopi. Ob tem pa tudi prava paša za oči.
Na festivalskem odru pa bodo seveda tudi Evropejci. Poljska in Španija bosta predstavili dva obraza
Stare celine, vso to pisano svetovno mešanico pa bomo seveda začinili tudi domačini, in sicer z nastopi
Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora in Folklorne skupine FD Rožmarin Dolena. Ne po
naključju. Prav naši »Kudovci« kot vodiči tujim skupinam znatno pripomorejo, da se folklorna druščina

pri nas odlično počuti in nam že štiriintrideseto leto zapored predstavlja neprecenljivo bogastvo
svetovne tradicijske kulture.

LENT PO LENTU

Piše se leto
Trg Leona Štuklja, 7. 7.

Festival Lent in Piše se leto sta odličen dvojec. Eden nam z glasbo zapiše aktualno letnico, ki se za vselej
usidra v spomin z imenom nastopajočih bandov in ne zgolj s številko na koledarju, drugi pa nas izstreli v
poletje z eksplozijo barv in doživetij. Od leta 2014 sta še tesneje povezana, pod festivalskim okriljem
nam Piše se leto poviša srčni utrip in nas uglasi na A-žur. Letos bosta za oboje poskrbela bombastični
dvojec Happy Ol' McWeasel in skrajno energični Elvis Jackson. Dvoje težkoprocentnih koktajlov,
štajerski s kombinacijo folk punk rocka in primorski z okusom punka, hard cora, reggaeja in metala, je
visokooktanski dvojec, ki bo poskrbel za prvi post-lentovski veliki pok.

Perpetuum Jazzile
Trg Leona Štuklja, 8. 7.

Vokalno razkošje in večer poln glasbe, čeprav na odru ne bo niti enega inštrumenta. Perpetuum Jazzile
je tisti glasbeni unikum, ki uspešno podira meje. Geografske, saj nastopajo po vsem svetu, predvsem pa
meje človeškega glasu. Če smo običajni smrtniki že zadovoljni, kadar nam pod tušem uspe zadeti kak

malce višji ali nižji ton, so glasovi, zbrani v tej zasedbi, povsem druga kategorija. Z drugega planeta. Glas-
mašina, ki osupne s parado zvočnih impresij, s katerimi odslikavajo zvok deroče vode, piša vetra ali

hrumenja letalskih motorjev, in navdušuje z žanrskim razkošjem ljudske, popularne ter jazzovske glasbe,
gospela, bluesa, bossa nove, diska in funka. In – smo že omenili njihovo neverjetno odrsko energijo?
Preverite jo 8. julija.(konec)