28.09.2022 ob 22:56
Deli članek
Za odkrivanje bolezni v zgodnjih stadijih

Ljubljana (MOREL) - Evropska komisija je 20. septembra 2022 predstavila predlog za posodobitev politike presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, ki bi zamenjal trenutno veljavna priporočila iz leta 2003. Predlog bodo zdaj države članice EU usklajevale na Delovni skupini za javno zdravje v Svetu EU. Slovenija je ena izmed redkih držav v Evropski uniji, ki vsem svojim prebivalcem nudi vsa, s strokovnimi dokazi podprta, organizirana presejanja za rake (DORA, ZORA in program Svit), s katerimi zmanjšujemo breme teh rakov v državi. Leta 2020 je bila na pobudo Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) s strani Ministrstva za zdravje imenovana Državna komisija za presejalne programe (DKP), ki bo usmerjala pripravo predlogov za nove organizirane presejalne programe in presojala o ustreznosti teh predlogov  za implementacijo v slovenski prostor. DKP in DPOR podpirata strokovno premišljen pristop k novim organiziranim presejalnim programom. Izhodišča za spremembe na področju presejalnih programov v Sloveniji bodo končna sprejeta Priporočila, kar je predvideno za konec tega leta oziroma začetek prihodnjega. 

Cilj posodobljenih evropskih priporočil za presejanje za raka, ki se osredotočajo na odkrivanje bolezni v zgodnjih stadijih, je povečati obseg presejanja za raka dojk, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke, da bi dosegli cilj iz Evropskega načrta za boj proti raku, v skladu s katerim naj bi bili do leta 2025 ti presejalni programi dostopni 90 odstotkom ljudem, ki izpolnjujejo pogoje zanje. Priporočila predvidevajo tudi postopno uvajanje novih organiziranih presejalnih programov: za raka prostate, pljučnega raka in v bolj ogroženih regijah oziroma državah tudi raka želodca. 

Predlog, pri pripravi in usklajevanju katerega so sodelovali strokovnjaki iz različnih držav, tudi iz Slovenije, razširja ciljno skupino za presejanje za raka dojk, tako da zajema ženske stare od 45 do 74 let (doslej so bile vključene ženske stare od 50 do 69 let), in predvideva prilagojene pristope za ženske z gostimi dojkami; priporoča, da se za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu pri ženskah starih od 30 do 65 let, uporablja testiranje na HPV, in sicer na vsakih pet let ali več, pri čemer bi bilo treba upoštevati status cepljenja proti HPV posamezne ženske; priporoča presejalno testiranje za raka debelega črevesa in danke pri ljudeh, starih od 50 do 74 let, z imunokemičnim testiranjem vzorca blata, s katerim se odloči o morebitni nadaljnji kolonoskopiji.

Predlog usmerja države članice k nadaljnjemu raziskovanju in postopnemu uvajanju presejanja za pljučnega raka, raka prostate in v določenih državah oziroma regijah tudi za raka želodca. Evropske smernice za kakovostno izvajanje novih presejalnih programov bodo pripravljene v naslednjih korakih. Za te nove programe predlog spodbuja implementacijske raziskave, na osnovi katerih bi države članice  ugotovile, na kakšen način bi lahko v posamezni državi v skladu s strokovno podprtimi dokazi in smernicami postopno uvedli:

  • presejanje za pljučnega raka z nizko-doznim CT pri trenutnih in bivših hudih kadilcih, starih od 50 do 75 let;
  • presejanje za raka prostate pri moških, starih do 70 let, s testiranjem na prostatični specifični antigen (PSA) in po potrebi slikanjem z magnetno resonanco kot nadaljnjo preiskavo;
  • presejalne preglede za bakterijo Helicobacter pylori ter preglede za ugotavljanje in spremljanje predrakavih želodčnih sprememb na območjih z visoko stopnjo pojavnosti raka želodca in umrljivosti zaradi te bolezni.


Državna komisija za presejalne programe in Državni program obvladovanja raka skupaj za strokovno premišljen pristop k novim presejalnim programom

Slovenija je ena izmed redkih držav v Evropski uniji, ki vsem svojim prebivalcem nudi vsa, s strokovnimi dokazi podprta, organizirana presejanja za rake (DORA, ZORA in program Svit). Leta 2020 je bila na pobudo Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) s strani Ministrstva za zdravje imenovana Državna komisija za presejalne programe (DKP), ki bo usmerjala pripravo predlogov za nove organizirane presejalne programe in presojala o ustreznosti teh predlogov  za implementacijo v slovenski prostor. 

Sonja Tomšič, specialistka javnega zdravja, koordinatorica Državnega programa obvladovanja 2022-2026 je povedala: »Uvajanje novih presejalnih programov je izredno kompleksen in odgovoren proces, ki zahteva strokovno premišljen pristop ter soglasje številnih akterjev. V Državnem programu obvladovanja raka smo tvorno sodelovali pri pripravi predloga novih priporočil, ki jih je objavila Evropska komisija, še naprej pa bomo aktivno spremljali in tudi sodelovali pri pripravi vsebinskih stališč Slovenije za obravnavo predloga v Svetu Evropske unije.« 

Urška Ivanuš,  specialistka javnega zdravja, vodja državne komisije za presejalne programe, je povedala: »Za uvedbo kateregakoli presejalnega programa je potrebno izpolniti jasna znanstveno-strokovna in implementacijska merila. V državni komisiji za presejalne programe bomo takoj, ko bodo priporočila sprejeta s strani EU, aktivno pristopili k oblikovanju enotnih nacionalnih usmeritev za ustrezno in vzdržno implementacijo novih organiziranih populacijskih programov, ki bodo po vzoru programov ZORA, DORA in programa Svit dostopni vsem v natančno opredeljenih ciljnih skupinah. Seveda pa že zdaj sodelujemo z različnimi deležniki pri razmislekih o načinih, kako bi lahko v skladu znanstveno podprtimi dokazi ti presejalni programi postali del javnozdravstvenega sistema. Ob tem bi poudarila, da še vedno velja, da skoraj polovico vseh smrti za rakom lahko preprečimo z upoštevanjem enostavnih 12 priporočil Evropskega kodeksa proti raku, ki jih ob sofisticiranih novih pristopih ne smemo zanemariti; na primer najbolj učinkovita preventiva proti raku pljuč je (in bo ostala) ta, da ne kadimo, nismo izpostavljeni tobačnemu dimu iz okolja in če kadimo, takoj prenehamo.«

Politika organiziranih presejalnih programov za raka je eno izmed pomembnejših področij delovanja Državnega programa obvladovanja raka (DPOR), zato smo si zastavili več strokovno premišljenih ciljev ter ukrepov za izboljšanje oziroma posodobitev izvajanja obstoječih državnih presejalnih programov (DORA, ZORA ter Svit) in na področju uvajanja novih organiziranih presejalnih programov. 

»Skupaj z državno komisijo za presejalne programe bomo v DPOR koordinirali ter usmerjali pripravo predlogov novih državnih presejalnih programov in tako zagotovili, da bo njihova implementacija strokovno usklajena in vzdržna. Samo tako lahko zagotovimo, da bodo novi programi na voljo vsem državljanom, ki spadajo v ciljne skupine, in predvsem da bodo ti programi kakovostni. Zavedati se moramo, da je ob uvedbi presejanja vedno treba zagotoviti tudi zadostne kapacitete za nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje za vse, ki to potrebujejo. Nepremišljeno oziroma pomanjkljivo načrtovano uvajanje presejalnih programov lahko tako posamezniku kot celotnemu prebivalstvu prinese več škode kot koristi. Začetek dela za uvajanje sprememb predvidevamo po končnem sprejetju priporočil v Svetu Evropske unije, kar bo najverjetneje decembra oziroma v začetku prihodnjega leta,« je še dodala Tomšičeva. 

To je  zapisala Amela Duratović Konjević iz Onkološkega inštituta. (konec)