Strasbourg (MOREL)-  Nova zakonodaja uvaja višje cilje ponorov ogljika v EU v sektorju rabe zemljišč in gozdarstva. Izpusti toplogrednih plinov naj bi se v Uniji zato do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 zmanjšali za do 57 %. Evropski parlament je danes s 479 glasovi za, 97proti in 43 vzdržanimi glasovi sprejel revizijo uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF), ki naj bi izboljšala naravne ponore ogljika. Evropska unija naj bi tako do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, v skladu z evropskim zelenim dogovorom pa bi se izboljšala tudi biotska raznovrstnost.

Cilj Evropske unije do leta 2030 za neto odvzem izpustov toplogrednih plinov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva bo 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 , kar je približno 15 % več od trenutne vrednosti. V skladu z novim ciljem naj bi se ravni toplogrednih plinov v Evropski uniji do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 dodatno zmanjšale s 55 % na 57 %. 

Vse države članice bodo imele nacionalne zavezujoče cilje za leto 2030 za izpuste in odvzeme toplogrednih plinov iz LULUCF, ki bodo temeljili na nedavnih ravneh odvzemov in potencialu za nadaljnje odvzeme. V skladu s trenutnimi pravili, ki bodo veljala do leta 2025, bodo morale države članice poskrbeti, da izpusti iz rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva ne bodo presegli odvzete količine. Namesto zavezujočih letnih ciljev bodo imele države članice od leta 2026 štiriletni proračun za obdobje od leta 2026 do leta 2029.

Da bi dosegle cilj, lahko države članice kupujejo ali prodajajo dobropise za odvzeme, ki jih določata LULUCF in uredba o porazdelitvi prizadevanj. S posebnim mehanizmom bo poskrbljeno tudi, da bodo države članice v primeru naravnih nesreč, kot so na primer gozdni požari, prejele nadomestilo.

Izboljšalo se bo spremljanje in preverjanje izpustov in odvzemov ter poročanje o njih, tudi z uporabo večjega števila geografskih podatkov in daljinskega zaznavanja. Tako bo mogoče natančneje spremljati, kako države članice napredujejo pri doseganju ciljev.

Če napredek ne bo zadosten, bodo morale države ustrezno ukrepati. Za neupoštevanje predpisov so predvidene sankcije, saj bo k njihovemu cilju do leta 2030 dodanih 108 % toplogrednih plinov, ki bodo presegli njihov proračun za obdobje 2026–2029. Da bo cilj Unije dosežen, bo Evropska komisija v skladu s Pariškim sporazumom najpozneje šest mesecev po prvem pregledu globalnega stanja objavila poročilo o napredku. Po potrebi bo nato predložila zakonodajne predloge.

Poročevalec Ville Niinistö (Zeleni/ESZ, Finska) je po glasovanju dejal: „V Evropski uniji je v zadnjem desetletju vse manj ponorov. S to zakonodajo bomo poskrbeli, da bo k boju proti podnebnim spremembam prispeval tudi sektor rabe zemljišč. Zastavili smo namreč ambicioznejši cilj in zaščitne ukrepe, kot so zahteva za bolj kakovostne podatke in natančnejše poročanje, večja preglednost in revizija do leta 2025. Zakonodaja prvič doslej upošteva tako biotsko raznovrstnost kot podnebno krizo. Države članice bodo morale spoštovati tudi načelo, da se ne škoduje bistveno.“

Besedilo mora zdaj uradno potrditi še Svet EU. Veljati bo začelo 20 dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Revizija LULUCF je del svežnja Pripravljeni na 55 do leta 2030, s katerim namerava Evropska unija v skladu z evropskimi podnebnimi pravili izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 zmanjšati za najmanj 55 %.

To je sporočila Saša B. Golob, predstavnica za medije evropskega parlamenta. (konec)