
Bruselj / Ljubljana, (MOREL) – Evropski poslanec Vladimir Prebilič in VESNA – zelena stranka odločno nasprotujeta predlogu, ki ga je na zasedanju parlamentarnega odbora za zunanje zadeve (AFET), podal generalni sekretar zveze NATO, Mark Rutte. Povečanje izdatkov za obrambo nad 3,5 % BDP držav članic je v prvi vrsti nerealno, prav tako pa ne bo rešilo temeljnih varnostnih izzivov. Glavne grožnje sodobnega sveta več niso vojne v “klasičnem” smislu, pač pa številni nevojaški varnostni izzivi, na katere smo premalo pripravljeni. Potrebujemo uravnotežen pristop, ki združuje diplomacijo, družbeno kohezijo, razvojne politike ter trajnostno krepitev obrambnih zmogljivosti.
Dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec: “Varnost v sodobni družbi ni odvisna le od višine obrambnih izdatkov, temveč zahteva celovit pristop, ki vključuje diplomacijo, gospodarsko sodelovanje, socialno kohezijo ter trajnostno upravljanje z viri. Zato je predlog, da članice Nata povečajo obrambne izdatke na več kot 3,5 % BDP potrebno premisliti v širšem kontekstu. Sam zagovarjam strateško premišljene odločitve, ki ne ogrožajo socialne stabilnosti in dolgoročne konkurenčnosti članic. Dejstvo je, da investicije v obrambno industrijo praviloma koristijo zgolj državam z razvitimi proizvodnimi zmogljivostmi (npr. ZDA, Nemčija, Francija, Italija), kar med drugim poglablja razvojne razlike znotraj EU, saj druge (manjše) države ne moremo neposredno izkoristiti teh investicij, kar zmanjšuje našo konkurenčnost na globalnem trgu.”
Kaj bi pomenilo drastično povečanje obrambnih izdatkov za članice?
Obsežno povečanje obrambnih izdatkov ima neposredne posledice za proračune držav članic, saj neizogibno vodi v zmanjšanje sredstev za temeljna družbena področja, pomeni manj vlaganj v izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in razvoj, kar dolgoročno zmanjšuje odpornost družb na notranje in zunanje izzive.
Urša Zgojznik, sopredsednica VESNE: “Konkretno v Sloveniji bi tako povečanje BDP za obrambo pomenilo, da bi za ta segment namenili toliko sredstev, kot jih trenutno za celotno področje izobraževanja in športa – od vrtca do tretjega življenjskega obdobja, vključno s podporo šolajočim (štipendije). Zgodovina nas uči, da slabšanje kakovosti osnovnih storitev, kot so šolstvo, zdravstvo in socialne storitve, vodi v povečanje socialnih razlik, revščino in splošno družbeno nezadovoljstvo, ki lahko oslabi notranjo stabilnost. To pa je paradoksalno v nasprotju z osnovnim ciljem povečevanja varnosti.”
Ob tem VESNA opozarja na varnostne grožnje, povezane s podnebnimi spremembami.
Uroš Macerl, sopredsednik VESNE: “V prihodnosti bodo naravne nesreče postale vse pogostejše in intenzivnejše. Družbena odpornost bo zato bolj odvisna od naše primarne skrbi za okolje ter sistemov zaščite in reševanja kot od vojaških zmogljivosti. Vlaganja v okolju in planetu prijaznejše tehnologije ter zgodnje opozarjanje na naravne nesreče, infrastrukturo za zaščito pred poplavami, požari in drugimi nesrečami … so nujna za zagotavljanje varnosti prebivalcev v najširšem smislu. Prav tako je treba krepiti mehanizme solidarnostne pomoči območjem, ki jih naravne katastrofe prizadenejo.”
Obrambni izzivi niso rešljivi le skozi povečano financiranje
Slovenija ima sprejete strateške dokumente, tudi Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040, ki določa smer modernizacije opreme slovenske vojske, ob upoštevanju trenutne višine financiranja. Takšnega povečanja sredstev realno nismo zmožni porabiti, saj nam večji izziv predstavljajo kadri, ki jih Slovenska vojska nima. Slovenija pri tem ni izjema. Sodobna družba se v splošnem sooča z nizko pripravljenostjo mladih za vključevanje v obrambne sisteme.
V zadnjih desetletjih smo tudi priča nižanju ravni varnostne pismenosti. Prej kot v oboroževanje je treba vlagati v izobraževanje, ki spodbuja varnostno pismenost in razumevanje pomena kolektivne varnosti. To vključuje promocijo civilne zaščite, prostovoljstva in solidarnosti.
Ključni vidiki, ki bi jih bilo treba upoštevati pri oblikovanju evropskih varnostnih politik
EU potrebuje celovit pristop k zagotavljanju varnosti, temelječ na kombinaciji političnih, ekonomskih, družbenih in diplomatskih dejavnikov. Prav diplomacija je ključno orodje za preprečevanje konfliktov. Nesposobnost diplomacije vodi v eskalacijo napetosti in nazadnje v vojaške konflikte. EU je utemeljena na miru, zato mora spodbujati dialog, posredovanje in reševanje sporov po mirni poti. Aktivna promocija mirnega sobivanja ter krepitev medkulturnega in medverskega dialoga zmanjšujeta napetosti in omogočata trajnejšo stabilnost.
EU mora krepiti gospodarske in strateške povezave s ključnimi globalnimi partnerji, kot so Indija, Japonska in Južna Koreja, saj tako zmanjšuje odvisnost od tradicionalnih varnostnih zaveznikov in krepi svojo strateško avtonomijo. Poleg tega zmanjšuje gospodarske in politične napetosti, saj medsebojna odvisnost deluje kot stabilizacijski dejavnik.
EU je dolžna prevzeti del odgovornosti za globalno revščino in migracijske tokove, ki so posledice slednje. Revščina in socialna nestabilnost, ki se dodatno poglabljata s podnebno krizo, zlasti v podsaharski Afriki in Aziji ostajata ključna vira migracij in nestabilnosti. Boj proti revščini prek razvojne pomoči, vlaganj v infrastrukturo ter izboljšanje dostopa do izobraževanja in zdravstva v teh regijah je dolgoročna naložba v globalno varnost. To je sporočila Jelena Štrbac.(konec)