Bruselj (MOREL)- Evropski parlament je danes objavil povolilno javnomnenjsko raziskavo Eurobarometer, ki vsebuje podatke o volilnem vedenju in glavnih prednostnih nalogah za državljane EU. Kot kažejo rezultati Eurobarometra z naslovom „Povolilna raziskava EU 2024“, so bile naraščajoče cene in življenjski stroški (42 %) ter gospodarske razmere (41 %) glavne teme, ki so evropske državljanke in državljane spodbudile k udeležbi na zadnjih evropskih volitvah junija letos. Tretjina volivk in volivcev (34 %) pravi, da so bile mednarodne razmere tema, ki jih je spodbudila k udeležbi na volitvah, podoben delež pa jih omenja še obrambo demokracije in pravne države (32 %). Tisti, ki niso volili, pa so navedli, da bi jih življenjski stroški (46 %) in gospodarske razmere (36 %) lahko spodbudili k udeležbi na volitvah.
Vprašani v Sloveniji so kot glavne razloge za udeležbo na evropskih volitvah navedli gospodarske razmere (35 %), sledijo naraščajoče cene in življenjski stroški (33 %), socialna varnost, blaginja in dostop do zdravstvene oskrbe (31 %) in mednarodne razmere (29 %). Tudi slovenski anketiranci, ki se volitev niso udeležili, so kot morebitno spodbudo za glasovanje navedli naraščajoče cene ter življenjske stroške (35 %) in gospodarske razmere (27 %)
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je o rezultatih raziskave povedala: „Junija letos so ljudje po vsej Evropi poskrbeli, da se je njihov glas slišal, saj je bila volilna udeležba na volitvah v Evropski parlament najvišja v zadnjih 30 letih. Dali so nam nalogo, da ukrepamo, zagotovimo odgovore in rešitve ter pozitivno vplivamo na njihovo vsakdanje življenje. Izpolnili bomo njihova pričakovanja. Evropski parlament trenutno preučuje sestavo nove Evropske komisije, ker želi zagotoviti, da bo ta obravnavala vprašanja, ki so prednostna za ljudi: življenjski stroški, stanje našega gospodarstva, demokracija, pravna država, migracije in varnost. Evropski parlament si bo še naprej prizadeval, da bo glas ljudi v EU štel.“
Visoka podpora EU in zaupanje v parlamentarno demokracijo
Podpora EU je kljub gospodarskim težavam še vedno visoka. Rezultati raziskave kažejo, da so državljanke in državljani optimistični glede prihodnosti EU (65 %) in da imajo še naprej pozitiven vtis o EU (48 %, pri čemer jih je samo 16 % navedlo, da imajo negativno podobo). Tudi na članstvo v EU gledajo v ugodni luči. Sedem od desetih (70 %) Evropejk in Evropejcev meni, da je njihova država imela koristi od članstva v EU, ta številka pa je v zadnjih letih stabilna. V EU na splošno obstajajo štirje glavni razlogi, zakaj se članstvo šteje za koristno: okrepljeno sodelovanje med državami članicami (36 %), zaščita miru in krepitev varnosti (32 %), prispevek EU h gospodarski rasti (28 %) in ustvarjanje novih priložnosti na trgu dela (24 %).
V Sloveniji je optimističnih glede prihodnosti EU več kot dve tretjini vprašanih (67 %), slaba polovica (44 %) jih ima pozitiven vtis o EU. Mnenje, da je imela Slovenija koristi od članstva v EU, deli 79 % vprašanih v Sloveniji, kot glavne razloge za to pa so navedli prispevek EU h gospodarski rasti države (40 %), zaščito miru in krepitev varnosti (35 %), sledita okrepljeno sodelovanje med državami članicami in ustvarjanje novih priložnosti na trgu dela (obe po 31 %).
Zaupanje v evropsko parlamentarno demokracijo je na začetku desetega parlamentarnega obdobja Evropskega parlamenta še posebej visoko: 42 % državljank in državljanov ima pozitivno mnenje o Evropskem parlamentu, kar je najvišji zabeleženi rezultat za ta kazalnik doslej. V Sloveniji ima pozitivno mnenje o Evropskem parlamentu 36 % vprašanih.
Evropejci in Evropejke so na junijskih evropskih volitvah lani potrdili svojo podporo demokraciji EU. Volilna udeležba je bila 50,74-odstotna, najvišja v 30 letih in podobna tisti iz leta 2019. V primerjavi z evropskimi volitvami leta 2019 se je povečala v 16 od 27 držav. Da je glasovanje pomembno, potrjuje tudi 56 % državljank in državljanov, ki se strinjajo, da njihov glas v EU šteje, kar je 8 odstotnih točk več kot februarja/marca 2024 (48 %). V Sloveniji je bilo tega mnenja 47 % anketiranih.
Analiza te povolilne raziskave tudi kaže, da glasovanje na evropskih volitvah postaja navada za številne državljanke in državljane. Na vprašanje, zakaj so glasovali, je 46 % volivk in volivcev odgovorilo, da to vedno storijo, 42 % jih je odgovorilo, da je to njihova državljanska dolžnost, 20 % pa, da želijo podpreti politično stranko, ki jim je blizu. Odločitev o tem, za koga glasovati na evropskih volitvah 2024, je temeljila predvsem na tem, kako blizu so bili predlogi strank idejam in vrednotam volivk in volivcev. Predlogi določene stranke o evropskih vprašanjih so bili najpogostejši razlog za izbiro na glasovanju, saj je ta odgovor navedlo 47 % (+4 odstotne točke od leta 2019) vprašanih.
V Sloveniji je na vprašanje, zakaj so se udeležili evropskih volitev, največ vprašanih (53 %) navedlo, da je to njihova državljanska dolžnost, 44 % jih je odgovorilo, da vedno volijo, 20 % pa, da njihov glas na evropskih volitvah lahko prinese spremembe. Tudi med vprašanimi v Sloveniji je bila odločitev o tem, komu oddati glas na evropskih volitvah, odvisna predvsem od tega, kako blizu so bili predlogi strank o evropskih vprašanjih njihovim idejam in vrednotam (43 %).
Ozadje
Povolilno raziskavo Evropskega parlamenta Eurobarometer je med 13. junijem in 8. julijem 2024 v vseh 27 državah članicah EU izvedla raziskovalna agencija Verian (prej Kantar Public). Raziskava je potekala v živo, na Češkem, Danskem, Finskem in na Malti so potekali tudi intervjuji prek videa. Skupno je bilo opravljenih 26.349 intervjujev. Rezultati EU so bili ponderirani glede na število prebivalcev v posamezni državi. Poleg postopka ponderiranja na podlagi socialno-demografskih spremenljivk (ponderji glede na spol in starost, regijo in urbanizacijo) so bili rezultati za vsa vprašanja v zvezi z evropskimi volitvami v tej povolilni raziskavi ponderirani glede na dejansko nacionalno udeležbo. V Sloveniji je v anketi sodelovalo 1007 udeležencev. To je sporočila Saša B. Golob. (konec)