Bruselj (MOREL) -Objavljamo odziv evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča na izjavo podpredsednice EK Kaje Kallas in komisarja Andriusa Kubiliusa o Beli knjigi za evropsko obrambo ter načrtu za ponovno oborožitev Evrope (ReArm Europe) 

“Menim, da današnja izjava pri ljudeh vzbuja strah, saj komisija komunicira na način, kot da je vojna pred vrati. Strinjam se, da mora EU narediti več na področju obrambnih zmogljivosti, a vse se začne pri državah članicah. Te ohranjajo sistem 27 vojska z velikimi razlikami na področju opreme in premalo skupnimi standardi. Kljub temu da države članice EU vlagajo v obrambo okoli 400 milijard EUR - to je le pol manj od ZDA - pa je obrambni učinek teh vložkov le 10 % obrambnih zmogljivosti ZDA. Zato je najprej treba bolj racionalno uporabiti, kar imamo in šele nato govoriti o nakupih in vlaganjih. Sam ne pristajam na nenehno poudarjanje skorajšnjega ruskega napada in poimenovanja Rusije s sovražnikom.

Vsekakor bi morali večjo vlogo imeti stroka in obveščevalne službe, politika pa bi morala s hladno glavo in preudarnimi odločitvami delovati pomirjevalno.” Dokument komisije ime več strateških ciljev, ki jih v osnovi lahko razdelimo v dva sklopa: (1) podpora Ukrajini in (2) zapolnjevanje že prej opredeljenih vrzeli v evropskih obrambnih zmogljivostih (zračna obramba, artilerijski sistemi, strelivo, droni in proti-dronska obramba, vojaška mobilnost, umetna inteligenca, kibernetika in elektronsko vojskovanje, strateški zračni transport in zaščita evropske kritične infrastrukture …). Oba cilja bi skozi oblikovanje evropske obrambne skupnosti dosegli skozi evropski pristop. “Veseli me, da sta visoka predstavnica in komisar sicer večkrat poudarila pomen solidarnosti in sodelovanja med članicami EU. Sam bi si želel več tega tudi na drugih področjih - recimo skupni energetski uniji.” “Bojim se, da je razprava v smeri skupnih velikih javnih naročil orožja - z in od Ukrajine - zašla v napačno smer in da mora EU sicer pomagati Ukrajini, a si v prvi vrsti prizadevati za končanje konflikta po diplomatski poti.” Govoriti o tem, kako se moramo oboroževati, da bi tako ustavili domnevno rusko agresijo na EU, ob tem pa skoraj porogljivo komentirati domnevno nemoč Rusije nad Ukrajino, je najmanj kontradiktorno. Rusko nevarnost lahko ustavimo predvsem skozi diplomacijo, iskanje novih zavezništev ter pogovore tudi s Kitajsko, od katere je Rusija strateško odvisna.

Prebilič pozdravlja pogovore s parterskimi oz. prijateljskimi državami, kot so Kanada, Japonska … Pričakovati, da bodo države članice v tako kratkem času (do 2030) izdatke za obrambo praktično podvojile - od povprečno 1,5 % na 3 % BDP je nerealno in nedopustno breme za Parlement européen 60, rue Wiertz / Wiertzstraat 60 B-1047 Bruxelles/Brussel Lokalna pisarna v Ljubljani Šubičeva ulica 3 1000 Ljubljana članice, ne glede na morebitni “odpustek” pri zadolževanju za ta namen, v višini 1,5 % - saj gre le za dodatno zadolževanje generacij naših otrok, ki si te vojne ne želijo in je niso izbrali.

Načrt, kot je bil predstavljen, pomeni hipno pomoč industriji orožja v Evropi, ki je zgoščena v rokah nekaj držav. Obrambna industrija prinaša nizko dodano vrednost in ne more biti strateški vir za razvoj in napredek evropskega gospodarstva. Večja proizvodnja orožja še nikoli ni pripeljala do več miru. Namesto v orožje, moramo vlagati v znanost in sodobne tehnologije ter tako ustvarjati visoko dodano vrednost ter odporno in robustno gospodarstvo. Vsako pogojevanje sredstev za raziskave in razvoj s tem, da se sektor v prvi vrsti uporablja za razvoj vojaških tehnologij, je nedopustno v EU 21. stoletja, utemeljeni na miru. To so sporočili iz pisarne evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča. (konec)