Ljubljana (MOREL)- Lani je največ gospodinjstev (62 odstotkov) uporabljalo centralno ogrevanje. Glavni viri so bili drva (30 %), zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin (19 %) in obnovljivi viri (14 %). Dovolj toplo stanovanje pozimi je imelo 95 odstotkov gospodinjstev, dovolj hladnega poleti pa 88 odstotkov.

V prejšnjem letu je največji delež (62 %) gospodinjstev uporabljal centralno ogrevanje. V še večji meri je bil to glavni način ogrevanja prostorov v samostojno stoječih hišah (71 %). Sledila sta ogrevanje s toplotno črpalko in daljinsko ogrevanje, oba s po 13 %. Z vidika vrste stavbe je bil delež gospodinjstev z daljinskim ogrevanjem največji v večstanovanjskih stavbah z 10 ali več stanovanji (43 %), toplotno črpalko pa so najpogosteje uporabljala gospodinjstva v samostojno stoječih hišah (18 %).
Manj pogost način, z 10-% deležem, je predstavljal individualni način ogrevanja, kamor spadajo etažno ogrevanje, termoakumulacijska peč, fiksni električni radiatorji, infrardeči paneli (IR-paneli), kmečka peč, kamin, štedilnik, klimatska naprava. Prenosnega načina ogrevanja, npr. s prenosnim električnim radiatorjem ali kaloriferjem, je bilo najmanj, 1 %.
Na ravni statističnih regij je bil delež gospodinjstev s centralnim ogrevanjem največji v goriški statistični regiji (71 %), najmanjši pa v obalno-kraški regiji (48 %). V slednji je bil tako tudi največji delež gospodinjstev z individualnim ogrevanjem (33 %).
Največ gospodinjstev je kot najpomembnejši vir ogrevanja uporabljalo drva (30 %), sledili so zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin (19 %) ter obnovljivi viri, kot so toplotna črpalka, sončni kolektorji ali drugi obnovljivi viri (14 %). Lastniki so kot vir za ogrevanje gospodinjstva najpogosteje uporabljali drva (31 %), najemniki pa zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin (31 %).
Razlike z vidika uporabe najpomembnejšega vira ogrevanja se med gospodinjstvi kažejo tudi pri statusu tveganja socialne izključenosti. Drva je kot najpomembnejši vir ogrevanja v stanovanju uporabljalo 38 % gospodinjstev, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, medtem ko je delež gospodinjstev, ki niso bila izpostavljena temu tveganju, znašal 28 %. Obnovljive vire je uporabljalo 6 % gospodinjstev, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, in 16 % gospodinjstev, ki se s tem tveganjem niso srečevala. Delež gospodinjstev, ki so bila izpostavljena tveganju socialne izključenosti in so kot najpomembnejši vir energije uporabljala električno energijo, je znašal 11 %, med tistimi, ki temu tveganju niso bila izpostavljena, pa 5 %.
V 34 % gospodinjstev so v zadnjih petih letih izvedli vsaj en ukrep za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe: izboljšanje izolacije sten, strehe ali tal oz. menjava oken ali ogrevalnega sistema v stavbi, v kateri so živeli.Med temi ukrepi je največ gospodinjstev navedlo izboljšanje izolacije zunanjih ali notranjih sten (14 %), med najmanj pogostimi ukrepi pa je bilo izboljšanje izolacije tal (3 %). Izboljšanje sten je bil najpogostejši ukrep pri gospodinjstvih v 2. kvintilnem razredu (16 %), medtem ko je bila zamenjava ogrevalnega sistema z boljšim oz. učinkovitejšim najpogostejša izbira v 5. kvintilnem razredu (14 %).
Med opazovanimi vrstami zasteklitve oken je imelo 74 % gospodinjstev okna opremljena z dvojno, 17 % s trojno, 5 % z enojno in 4 % z mešano zasteklitvijo. Z vidika vrste stavbe so imela gospodinjstva v stavbah z 10 ali več stanovanji največji delež dvojno zastekljenih oken (80 %), prebivajoči v samostojno stoječih hišah pa najvišji delež trojno zastekljenih oken (20 %).
Da je njihovo stanovanje pozimi dovolj toplo, ob upoštevanju sistema ogrevanja in izolacije, je menilo 95 % gospodinjstev. Med tistimi s centralnim ali daljinskim ogrevanjem je bilo takih 96 %, med gospodinjstvi z drugimi načini ogrevanja pa 88 %.
Da je njihovo stanovanje poleti dovolj hladno, ob upoštevanju sistema hlajenja in izolacije, je ocenilo 88 % gospodinjstev. Pričakovano je bil delež večji med tistimi, ki so imeli stanovanje opremljeno s klimatsko napravo (95 %), v primerjavi z gospodinjstvi brez te naprave (83 %).
Razlika je bila opazna pri gospodinjstvih, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti. Med takimi gospodinjstvi jih je imelo dovolj toplo stanovanje pozimi 88 %, 82 % pa dovolj hladno stanovanje poleti. Med gospodinjstvi, ki niso bila izpostavljena temu tveganju, jih je imelo dovolj toplo stanovanje 96 % in dovolj hladno stanovanje 89 %. To so sporočili iz SURS. (konec)