Ljubljana (MOREL)-  Delovne migracije običajno potekajo v obeh smereh: »iz občine« (delovno aktivni prebivalci določene občine imajo delo zunaj nje) in »v občino« (v posamezno občino prihajajo na delo delovno aktivne osebe iz drugih občin). Kako močne (številne) so te migracije, je odvisno od naseljenosti, števila delovnih mest v posamezni občini in tudi od prometnih povezav.
Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj vanjo dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) prihaja na delo skoraj 142.500 (skoraj 1.200 več kot leto prej) oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 25.200 (940 več) njenih delovno aktivnih prebivalcev. Oba tokova delovnih migracij sta tako za občino Ljubljana znašala okoli 167.600 delovno aktivnih oseb, pri čemer je bil migracijski tok v Ljubljano intenzivnejši. Po največjem številu oseb v obeh tokovih delovnih migracij so enako kot v letu pred tem sledile občine Maribor, Celje, Kranj in Domžale. 
Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj številne kot delovne migracije med občinami, saj statistične regije pokrivajo večje teritorialno območje. Ob koncu prejšnjega leta je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 206.500 ali 22,4 % delovno aktivnega prebivalstva (3.800 medregijskih delovnih migrantov več kot v letu pred tem). 
Osrednjeslovenska statistična regija je bila v zadnjih sedmih letih edina, ki je imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Lani je ta presežek znašal 33,0 %; to je bilo za tri desetinke odstotne točke več kot v letu pred tem. Presežek delovnih mest je bil nazadnje še v obalno-kraški statistični regiji, in sicer leta 2016. Po tem letu pa je indeks delovne migracije najintenzivneje upadel v primorsko-notranjski statistični regiji, in sicer se je v tem obdobju znižal za 5,7 odstotne točke. To so sporočili iz SURS. (konec)