Ljubljana (MOREL)- UKC Ljubljana je v letu 2024 opravil 1.808.306 obravnav, kar je za 60 tisoč obravnav več kot je bilo načrtovano. V primerjavi z letom 2019 je UKCL v letu 2024 izvedel kar za okoli 320 tisoč obravnav več. Številke, ki so bile v zadnjih dneh predstavljene javnosti s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije tako ne odražajo dejanskega stanja in so za javnost zavajajoče.

• Ortopedska klinika: ambulantna ortopedija 
Ortopedska klinika je v letu 2024 skupno izvedla več storitev, kot leto pred tem. V letu 2024 je bilo izvedenih 96.000 obravnav, leto pred tem pa 92.000. V ortopedski specialistični ambulantni dejavnosti je bilo v letu 2024 29.022 obravnav, pogodbeni plan je bil 25.603. To pomeni, da je bil plan presežen za 13 %, v primerjavi z letom 2023 pa je bilo izvedenih za 5 % več ambulantnih obravnav.

ZZZS je navajal, da je Ortopedska klinika na področju ambulantne ortopedije realizirala 77 % plana. UKCL pojasnjuje, da se ta podatek nanaša na točke (točka predstavlja višino plačila za opravljeno storitev). Iz teh podatkov izhaja, da več obravnav kot jih opravi izvajalec nujno ne pomeni tudi več točk (in denarja). Če bi UKCL opravil več prvih pregledov, ki so po točkah (in s tem finančno) bolje ovrednoteni, bi iz tega naslova imel boljši finančni rezultat.

To kaže, da UKCL ne zlorablja sistema z izvajanjem bolje plačanih storitev, ampak izvaja storitve, kot jih pacienti potrebujejo. Tudi Ministrstvo za zdravje na sestanku 10. 10. 2024 prav na primeru izvedenih storitve ortopedije izpostavil, da UKCL najbolj učinkovito upravlja resurse (opravi več storitev za manj denarja), kar je razvidno iz priložene tabele (kjer so najbolj uspešne ustanove označene z rumeno barvo in izkazujejo največ opravljenih storitev za najmanj davkoplačevalskega denarja; razvidno je, da so druge ustanove lahko izvajale manj storitev od plana za več denarja ali več storitev za več denarja, kar je z vidika plačnika manj ugodno).

• Nevrološka klinika
Nevrološka klinika je v letu 2024 plan ambulantnih obravnav presega (137 %) in izvedla kar 37 % več obravnav. Plan hospitalnih obravnav pa je izvedla v obsegu 93 %. ZZZS je navajal, da je bil plan ambulantne nevrologije realiziran v obsegu 87 %. Podatek se znova nanaša na realizacijo po točkah (točka je obračunska enota denarja za opravljene storitve) in še to le za prvo polovico leta 2024, kar je zavajajoče.
Nevrološka klinika je v obdobju od 1. 1. do 31. 6. 2024 realizirala 290.393 točke, kar res predstavlja 87,37 % glede na plan ZZZS (332.352 točke). Vendar je potrebno upoštevati celoletno realizacijo, ki izkazuje, da je bilo v celotnem letu izvedenih več storitev kot planirano s strani ZZZS, saj je v drugi polovici leta – to je od 1. 7. 2024 do konca leta 2024 (ko je v veljavi tudi nov model obračunavanja) Nevrološka klinika realizirala skupaj 22.304 storitev,  kar je za 16 %  več od plana ZZZS (19.146 storitev NEV).

• Klinični inštitut za radiologijo (KIR)
Klinični inštitut za radiologijo je v letu 2024 izvedel skupno 395.345 diagnostičnih storitev (MR, CT, RTG in ultrazvok). Velik del teh storitev – 118.087 (kar predstavlja 30 % vseh izvedenih diagnostičnih storitev) - je bilo izvedenih pri hospitaliziranih bolnikih. Te obravnave niso posebej plačane in jih ZZZS v svojih statistikah tudi ne beleži.

UKCL ima v primerjavi z drugimi izvajalci v strukturi bolnikov nesorazmerno več urgentnih in težkih bolnikov, ki potrebujejo hospitalno diagnostično obravnavo, kar se odraža tudi v deležu diagnostičnih storitev za hospital. Ta je v UKCL v povprečju 3-krat višji kot v drugih bolnišnicah.

Hospitalni bolniki imajo praviloma kompleksnejša zdravstvena stanja, zato se resursi KIR prvenstveno usmerjajo v diagnostiko teh pacientov na račun ambulantnih obravnav. Zaradi teh objektivnih okoliščin je realizacija ambulantne diagnostike in s tem prihodkov iz tega naslova nižja. Kljub temu UKCL ocenjuje, da bo z novimi napravami uspel realizirati več dodatnih tudi ambulantnih preiskav.

Očitki o nerealiziranem programu

Realizacija programov ni v celoti odvisna od izvajalca temveč tudi od potreb bolnikov in razpoložljivih resursov, zato je UKCL večkrat prosil za prestrukturiranje programov iz programov, ki jih zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče izvesti v druge izvedljive storitve, ki jih pacienti potrebujejo, vendar ZZZS s prestrukturiranjem ni soglašal. Iz tega naslova bi UKCL pričakoval, da bi mu bilo plačano za cca 7 milijonov evrov realiziranih preseženih programov. Posebno ker vse plane postavlja ZZZS in planov ne usklajuje z izvajalcem ter plani tudi nujno ne odražajo realnih potreb ali zmožnosti izvajalca. Čeprav UKCL na plane, ki mu jih postavi ZZZS, nima vpliva, izvaja stalne optimizacije za izvedbo čim več storitev.

Tako je UKCL izgubil 16 milijonih evrov iz naslova nerealiziranih storitev (na katere nima vpliva), kakor sledi:

• 6 milijona evrov za covidne paciente, ki jih ni bilo,
• 7 milijona evrov iz naslova transplantacij solidnih organov, ker so te odvisne izključno od razpoložljivosti doniranih organov in primernih bolnikov zanje (UKCL transplantacije obravnava absolutno prednostno in tudi sicer na račun izvajanja transplantacij trpi zaradi izpada drugih programov) in
• 3 milijone evrov iz še ne realiziranega CAR-T celičnega zdravljenja.

V okviru operacij in posegov, ki so s strani ZZZS plačani po dejanski realizaciji UKCL ni npr. dosegel programa na porodih in splavih, na katere izvajalec prav tako nima vpliva.Dodatna omenitev pri izvajanju programov, ki so plačani po realizaciji (npr. artroskopije, endoproteza kolka, kolena) in ki jih UKCL povsem objektivno ne more izvesti v večjem obsegu, je, da mora kot terciarna ustanova prvotno poskrbeti za kompleksne in urgentne paciente.

UKCL kot terciarni center vsakodnevno sprejema urgentne in kompleksne paciente iz drugih bolnišnic in deluje po načelu strokovnosti in etičnosti ter daje prednost potrebam pacientov. To pa UKCL za razliko od nekaterih drugih izvajalcev ne omogoča realizacije finančno donosnejših programov. To odgovorno in pomembno vlogo UKCL v zdravstvenem sistemu prepoznavata tako poslovodstvo kot strokovni svet UKCL.

Strokovni svet je tako na današnji seji potrdil stališče, da »odločno zavrača usmerjanje resursov UKCL zgolj po merilu ekonomske upravičenosti, temveč vztraja na strokovno, moralno in etično utemeljenemu izvajanju vseh, še posebej najbolj kompleksnih, zahtevnih in posledično tudi dragih in nedobičkonosnih zdravstvenih storitev v skladu s potrebami prebivalstva in svojim v strategiji UKCL definiranim poslanstvom.«

Poleg tega UKC Ljubljana ocenjuje, da mu dodatno oportunitetno izgubo zaradi zasedenosti kapacitet predstavljajo pacienti, ki so zaključili bolnišnično zdravljenje in jih zaradi različnih razlogov ni mogoče odpustiti v domačo oskrbo ali oskrbo v domu za starejše. Hitrejši odpust ali možnost premestitve bi UKCL omogočilo izvedbo za še dodatnih okoli 30 milijonov evrov zdravstvenih storitev.

UKCL izvaja najbolj kompleksne storitve in podobno kot drugi terciarni centri po Evropi opaža porast stroškov medicinskega materiala in storitev. Po podatkih Ministrstva za zdravje Republike Nemčije je medicinska inflacija na nivoju nemških bolnišnic samo v prvih devetih mescih 2024 znašala okoli 8 %, kar je povzročilo likvidnostne težave vsem zavarovalnicam v Nemčiji.

V Slovenji je ZZZS rast stroškov v letu 2024 priznal le v višini 3 %, kar ne zadošča niti za kritje stroškov na račun povišanja plač, nikakor pa ne sledi trendom medicinske inflacije v Evropi. Neupoštevanje varolizacije tako za UKCL na letni ravni pomeni dodatno izgubo cca. 40 milijonov evrov. (Valorizacija materialnih stroškov in amortizacije je bila nazadnje priznana v Splošnem dogovoru v letu 2022 v višini 1,10194 (vir: izhodišča za cene 9/22)).

Nepriznavanje rasti strokov po drugi strani rezultira v nižjih odhodkih zavarovalnice, ki leto zaključuje z 79 milijonov evrov presežka prihodkov. Nepriznavanje rasti stroškov tako sili izvajalce v optimizacije na način, da se izvajalci izogibajo kompleksnih oz. stroškovno zahtevnih bolnikov in le te vedno bolj prepošiljajo v univerzitetna klinična centra, ki kot zadnja zagotavljata tako oskrbo najbolj kompleksnih pacientov kot tudi 24 urno neprekinjeno zdravstveno varstvo za vse bolnike in s tem kopičita izgube celotnega sistema. To je sporočila Andreja Basle. (konec)