Ljubljana (MOREL)- UKC Ljubljana (UKCL) se je s 1. januarjem letos uspešno pridružil Mednarodnemu združenju za kakovostno medicino  (Initiative Qualitatsmedizin – IQM). S tem je UKCL postal prva slovenska bolnišnica, ki ji je to uspelo in za zdaj tudi prva izven nemškega govornega področja (izven Nemčije in Švice). IQM je neprofitna organizacija, ki jo je leta 2008 ustanovilo 15 vodilnih nemških bolnišnic. Zdaj je v združenje vključenih 505 bolnišnic iz Nemčije in Švice, od tega je 17 univerzitetnih bolnišnic, med njimi ugledna nemška univerzitetna bolnišnica Charite iz Berlina, po kateri se UKCL želi zgledovati.

Cilj IQM in s tem UKCL je zagotavljati najboljšo možno kakovost zdravstvene obravnave in aktivno obvladovanje odklonov. »Vključitev v IQM je za UKCL izjemen dosežek. Na ta način bomo transparentno dvigovali kakovost v naši bolnišnici,« je v današnji izjavi za javnost povedal generalni direktor doc. dr. Marko Jug. V športnem žargonu je ponazoril: »S tem, ko smo se vključili v IQM, smo se šele kvalificirali na olimpijske igre. In šele tu bomo spoznali, kako dobre so druge reprezentance. Po kakšnih terenih smučajo. Mi se bomo z njimi primerjali, ne pričakujemo, da bomo takoj osvajali kolajne. Smo pa dovolj pogumni, da se želimo primerjati. To je naša zaveza, da je naš interes izboljševanje kakovosti in transparentnosti. In upam, da se čim prej prebijemo čim više.«

Z vključitvijo v IQM UKCL sledi strategiji 2030, v kateri si je zadal, da bo pri 50 kliničnih kazalnikih izidov zdravljenja primerljiv z univerzitetnimi bolnišnicami v Evropi. »Na ta način se bo kakovost stroke v UKCL merila na strokoven, mednarodno primerljiv, argumentiran in transparenten način ter bo na vpogled vsem, tudi plačniku in pacientom. Dobili bomo odgovor, ali dobi naš pacient enako kakovostno storitev, kot bi jo dobil v tujini,« je pojasnil v. d. strokovnega direktorja UKCL Gregor Norčič. Dodal je, da ima vključitev v Mednarodno združenje za kakovostno medicino podporo celotne stroke UKCL.

Vsaka bolnišnica, ki je članica IQM, mora v skladu z zahtevami v sistem posredovati podatke o vseh bolnišničnih obravnavah na letni ravni. Pri vsaki od 505 vključenih bolnišnic se spremlja 500 kazalnikov izidov zdravljenja na 17 strokovnih področjih. Za UKCL to pomeni, da bo vsako leto poslal podatke o vseh 124 tisoč bolnišničnih obravnavah. Za posamezno vrsto bolnišnične obravnave se spremlja 38 različnih podatkov: od diagnoz, kliničnih podatkov, starosti pacienta, podatka o napotitvi in tudi kam se pacienta odpušča in podobno. S temi kazalniki je pokritih kar 60 odstotkov vrst bolnišničnih obravnav.

»Podatki, ki jih bomo pošiljali v analizo, so surovi podatki, ki so že v obstoječih bolnišničnih informacijskih sistemih. Ni možnega nekega potvarjanja podatkov, izključevanja težkih pacientov ali slabih izidov. In to je ključno, da zagotovimo objektivne podatke. Iz vseh teh podatkov se nato na podlagi algoritma izračuna pričakovana vrednost za naše zdravstvene obravnave,« je pojasnila Dominika Oroszy, pomočnica strokovnega direktorja za kakovost UKCL.

Takšen obseg kazalnikov kakovosti izidov zdravljenja presega nacionalni nabor kazalnikov kakovosti. Uvedba metodologije IQM v UKCL pomeni nadgradnjo sistema vodenja kakovosti, ki temelji na treh načelih: merjenju izidov zdravljenja, transparentnosti in mednarodnih strokovnih nadzorih, ki bodo pomagali najti priložnosti za izboljševanje zdravstvenih obravnav. V mednarodnih nadzorih v bolnišnicah v tujini bodo odslej sodelovali tudi zdravniki UKCL. V Slovenijo pa bodo v strokovne nadzore prišli zdravniki iz drugih univerzitetnih bolnišnic.

»Pacienti bodo na podlagi objavljenih kazalnikov na objektiven način videli, kakšno kakovost lahko pričakujejo v naši ustanovi,« je povedala Oroszy. Pojasnila je še, da je vsaka bolnišnica kot član združenja zavezana, da v drugem letu članstva (za UKCL to pomeni v letu 2026) javno na spletni strani objavi rezultate za vseh 500 kazalnikov, ki jih spremlja združenje.

Osnovna enota merjenja kakovosti ni posamezen izvajalec, ampak oddelek, to je organizacijska enota, ki izvaja določeno zdravstveno storitev. Pacient bo tako lahko za UKCL videl, kakšni so pričakovani rezultati zdravljenja njegovega zdravstvenega problema.

Jug pa je v zaključku izpostavil: »IQM sistem merjenja kakovosti zdravstvenih obravnav bi bil primeren za naš celoten zdravstveni sistem. Upamo, da se bodo v ta sistem vključile tudi druge bolnišnice v Sloveniji ter bomo tako lažje primerjali naše delo in izboljševali kakovost.« To je sporočila Andreja Basle. (konec)