Ljubljana (MOREL)- Mesec november je že vrsto let posvečen ozaveščanju o zdravju moških, zlasti na področjih preventive in zgodnjega odkrivanja rakavih bolezni. Prepoznava zgodnjih znakov in simptomov omogoča, da bolezen odkrijemo v zgodnji fazi, ko je ta še obvladljiva in so možnosti za ozdravitev visoke, kakovost življenja pa boljša. Podatki Registra raka Republike Slovenije, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kažejo, da za rakom vsako leto zboli več kot 8.000 moških. Med rojenimi leta 2020 bo do svojega 75. leta starosti za rakom predvidoma zbolel vsak drugi moški. Najpogostejša raka pri moških sta nemelanomski kožni rak in rak prostate. Med bolj pogostimi sta tudi pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke, pri mlajših moških pa rak mod. Strokovnjaki Onkološkega inštituta Ljubljana in Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) moškim svetujejo odločitev za zdrav življenjski slog, redno samopregledovanje mod in redno udeležbo v presejalnem programu Svit.
»Na Onkološkem inštitutu Ljubljana se pridružujemo ozaveščanju moških ter javnosti o raku in pomembnosti prepoznave njegovih zgodnjih simptomov. Akcija, kot je Movember, ko cel mesec november poudarjamo pomembnost skrbi za zdravje, je izjemnega pomena. Preventiva in zgodnje odkrivanje bolezni namreč pomenita boljši izid zdravljenja, večjo verjetnost preživetja in boljšo kakovost življenja, ne samo v času zdravljenja, temveč tudi kasneje v življenju,« je povedala mag. Janka Čarman, dr. med., vodja multidisciplinarnega tima za raka prostate na Onkološkem inštitutu Ljubljana in vodja Strokovne skupine za raka prostate pri Državnem programu obvladovanja raka (DPOR).
RAK PROSTATE
Rak prostate je za nemelanomskim kožnim rakom najpogostejši rak pri moških, tako v Sloveniji kot tudi v razvitem zahodnem svetu. V letu 2020 je v Sloveniji za rakom prostate zbolelo 1465 moških, umrlo pa 460. Rak prostate spada med bolezni z dobrim preživetjem; v obdobju med letoma 2016 in 2020 je pet let po diagnozi živelo 94 % moških z diagnosticiranim rakom prostate. Rak prostate se razlikuje od ostalih rakov, saj napreduje zelo počasi – od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine v povprečju 9-17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih 5-7 let.
Dejavniki tveganja za raka prostate
Starost
Najpomembnejši dejavnik tveganjaza raka prostate je starost – s staranjem pojavnost raka prostate narašča. Dve tretjini moških, ki zbolijo za rakom prostate, je starejših od 65 let.
Družinska obremenjenost
Pozitivna družinska anamneza raka prostate pri svojcih v prvem kolenu (oče ali brat) poveča tveganje, da se bo bolezen pojavila prej in imela tudi bolj agresiven potek bolezni.
Rasa
Temnopolti imajo večje tveganje, da bodo zboleli prej in imeli bolj agresivno obliko bolezni.
Genske mutacije
Prisotnost mutacije gena BRCA2 poveča tveganje za razvoj bolj agresivne oblike bolezni.
Bolezenski znaki raka prostate
Rak prostate raste zelo počasi, zato so bolniki v začetni fazi bolezni praviloma brez simptomov in znakovoziroma so ti neznačilni. Pogosto so posledica spremljajočih stanj (npr. povečane prostate, okužbe sečil). Lahko se pojavijo težave pri odvajanju seča (povečana pogostnost odvajanj, šibkejši curek, potreba po hitri izpraznitvi sečnega mehurja), genitalna bolečina, motnje spolne funkcije.
Znaki napredovale bolezni, ko se rak prostate razširi v sosednje ali oddaljene organe, so lahko tudi bolečine v presredku, bolečine v kosteh, motnje pri odvajanju blata in izguba telesne teže.
Presejalni program za raka prostate
Lansko leto decembra so bila sprejeta nova Priporočila Sveta EU za presejalne programe, ki države članice pozivajo, da preizkusijo učinkovitost organiziranega presejanja tudi za raka prostate. Priporočila tako pri moških predlagajo izvajanje testiranja na podlagi na za prostato specifičnega antigena (PSA), v kombinaciji z magnetno resonanco (MRI) kot nadaljnjo preiskavo.
V Sloveniji trenutno poteka t. i. priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate, ki pa moškim povzroča več škode kot koristi. Temelji namreč le na višini vrednosti PSA v krvi, ki je lahko povišana zaradi različnih razlogov, pri vnetju prostate (prostatitis), pri bolnikih z velikimi prostatami; po ejakulaciji, digitorektalnem pregledu, vstavitvi urinskega katetra … Mag. Janka Čarman, dr. med., vodja multidisciplinarnega tima za raka prostate na Onkološkem inštitutu Ljubljana in vodja Strokovne skupine za raka prostate pri Državnem programu obvladovanja raka: »Rak prostate je bistveno drugačen od večine drugih rakov, saj napreduje počasi, je pogosto neagresiven, ne ogroža življenja in ne zahteva zdravljenja, pač pa le spremljanje. S spremljanjem se izognemo težavam, ki jih lahko povzroči nepotrebno zdravljenje, ne da bi s tem vplivali na preživetje in kakovost življenja bolnika. Nekateri raki prostate pa so lahko agresivni, hitro napredujoči, vplivajo na kakovost življenja bolnikov in ogrožajo njihovo življenje. Ti potrebujejo zdravljenje. Glavni cilj presejalnega programa bo zato poiskati tiste moške, ki imajo agresivno obliko raka prostate. Poleg vrednosti PSA bo treba vključiti slikanje z magnetno resonanco za opredelitev takšnih rakov, kar zmanjša potrebo po biopsiji prostate za tretjino. Tako lahko izboljšamo razmerje med morebitno škodo in koristmi.« Cilj organiziranega presejanja je zmanjšanje umrljivosti zaradi raka prostate, zmanjšanje prekomerne diagnostike in zdravljenja neagresivnih tumorjev ter pravočasna diagnostika in zdravljenje tistih rakov, ki ogrožajo življenje.
Na Onkološkem inštitutu smo skupaj s partnerji (UKC Ljubljana ter Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani) tako že pristopili k pripravi strokovne podlage za z dokazi podprto in vzdržno implementacijo novega presejanja za raka prostate, preko dvoletnega ciljnega raziskovalnega projekta (CRP), ki ga je objavilo Ministrstvo za zdravje. Vzpostavitev in implementacija novega presejalnega programa za raka prostate je tudi eden izmed najpomembnejših ciljev Državnega programa obvladovanja raka (DPOR).
RAK MOD
Rak mod je razmeroma redek rak, a predstavlja pri moških v starosti med 20 in 40 let najpogostejše maligno obolenje. Gre tudi za enega najbolj ozdravljivih rakov. S samopregledovanjem mod lahko moški sami pomembno prispevajo k zgodnjemu odkrivanju. V letu 2020 je za rakom mod zbolelo 112 moških, umrlo pa 5. V obdobju med letoma 2016 in 2020 je pet let po diagnozi raka mod živelo že več kot 97 % moških.
Dejavniki tveganja za raka mod
Znani dejavniki tveganja so:
- kriptorhizem (nespuščeni testisi),
- manjši volumen moda (atrofija, hipotrofija),
- že preboleli rak mod, rak na drugem modu
- neplodnost,
- družinska obremenjenost pri svojcih v prvem kolenu (oče ali brat).
Bolezenski znaki raka mod
Rak mod se najpogosteje pojavi kot neboleča zatrdlina v modu (najpogosteje enostransko), kot hitro povečanje ali zmanjšanje moda, občutek nelagodja, teže ali napetosti v modu. Pojavi se lahko tudi topa bolečine v medeničnem dnu ali dimljah. Znaki napredovalega tumorja mod so lahko tudi napetost, občutljivost, bolečina in povečanje prsi.
Samopregledovanje
Bistvenega pomena pri raku mod je njegovo zgodnje odkrivanje, zato strokovnjaki moškim priporočajo redno samopregledovanje. Gre za enostavno, hitro in zelo učinkovito metodo, ki jo naj vsak moški po 15. letu izvaja redno vsak mesec.
PLJUČNI RAK
Mesec november je tudi mesec ozaveščanja o pljučnem raku, ki je eden izmed najpogostejših rakov v Sloveniji in v svetu. Pljučni rak je tako v Sloveniji kot v svetu tudi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. V Sloveniji je v letu 2020 za pljučnim rakom zbolelo 935 moških, umrlo pa 742. Za pljučnim rakom običajno zbolevajo starejši po 55. letu starosti. Incidenca pljučnega raka v Sloveniji še vedno narašča, bolj sicer pri ženskah kot pri moških.
Dejavniki tveganja za pljučni rak
Glavni dejavnik tveganja za nastanek bolezni je kajenje, ki povzroči kar 80 do 85 % primerov pljučnega raka. Ob prenehanju kajenja se začne verjetnost nastanka raka zmanjševati, vendar se tudi 30 let po prenehanju kajenja ne izenači popolnoma z verjetnostjo pri nekadilcih. Na nastanek pljučnega raka vpliva tudi pasivno kajenje, kar pomeni vdihovanje cigaretnega dima, ko kadijo drugi, in ki poveča verjetnost za nastanek pljučnega raka za 20 %.
Ostali vzroki za nastanek pljučnega raka so lahko:
- izpostavljenost radonu, (plin, ki prihaja iz zemljine skorje in nastane ob razpadu radioaktivnega radija),
- izpostavljenost azbestu,
- dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku
- ter težkim kovinam in njihovim spojinam (delo in bivanje v onesnaženem okolju, npr. v kovinski industriji, kemični industriji ali gradbeništvu).
Bolezenski znaki pljučnega raka
Znaki pljučnega raka so nespecifični, saj so lahko skupni tudi drugim boleznim. Zaradi tega je nujno, da se ob pojavu težav takoj obrnemo na osebnega zdravnika.
Bolezenski znaki pljučnega raka so lahko:
- spremenjen kašelj (na novo nastali ali sprememba kroničnega kadilskega kašlja),
- težko dihanje,
- nepojasnjena bolečina v prsih,
- izguba telesne teže,
- hripavost,
- utrujenost in slabo počutje,
- pljučnica, ki po zdravljenju z antibiotiki ne izzveni ali se kmalu ponovi,
- kri v izpljunku.
Pljučni rak se zaradi nespecifičnih simptomov pogosto, odkrije šele, ko je že razširjen, in se lahko kaže tudi z bolečinami v kosteh, patološkimi zlomi kosti ali zlatenico. Večinoma pljučni rak nastane na obrobju pljuč, kjer ni čutnic, zaradi tega bolniki ne kašljajo in ne čutijo bolečine. V zgodnjih stadijih bolezen zaradi tega največkrat odkrijemo naključno.
Preventiva
Primarna preventiva pri pljučnem raku je ključnega pomena – to je zlasti preprečevanje in opuščanje kajenja ter zmanjšanje izpostavljenosti drugim kancerogenim dejavnikom (kot so azbest, radon, težke kovine …).
Tako na Onkološkem inštitutu Ljubljana kot tudi v Državnem programu obvladovanja raka se zavzemamo ter podpiramo ukrepe na področju preprečevanja in omejevanja uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki pomembno prispevajo k zmanjšanju razširjenosti rabe tobaka in povezanih tobačnih izdelkov, zlasti med otroki, najstniki in mladostniki, izboljšanju zdravja prebivalstva ter posledično tudi razbremenitvi zdravstvenega sistema in finančnega bremena. Samo tako bomo lahko ustvarjali okolje, ki ne bo spodbujalo kajenja, temveč zdrave izbire, ter okolje, v katerem Slovenci in Slovenke ne bodo več zbolevali in umirali zaradi bolezni, povezanimi s kajenjem.
RAK DEBELEGA ČREVESA IN DANKE
Za rakom debelega črevesa in danke je v letu 2020 zbolelo 780 moških. Bolezen je redkejša pri mlajših, pogostejša pa pri starejših od 60 let. Od leta 2007 je v Sloveniji na voljo presejalni program Svit, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki. Veliko rakov na debelem črevesu in danki lahko tako preprečimo, saj v programu odkrivajo in odstranjujejo polipe, ki so predstopnje raka. Večino teh rakov pa odkrijejo dovolj zgodaj, da je potek bolezni manj obremenjujoč, zdravljenje pa veliko uspešnejše. V program Svit so na vsaki dve leti vključeni moški in ženske med 50. in 74. letom starosti.
Dejavniki tveganja za raka debelega črevesa in danke
Glavni dejavniki tveganja za nastanek raka debelega črevesa in danke so:
- starost (več kot 90 % bolnikov je starejših od 50 let),
- alkohol,
- kajenje,
- mesna, z živalskimi maščobami bogata prehrana, malo vlaknin v prehrani,
- premalo gibanja,
- kronična vnetna črevesna bolezen,
- polipi,
- dedna obremenjenost (osebe, katerih sorodniki so zboleli za rakom debelega črevesa in danke, imajo 1,5- do 2-krat večje tveganje za razvoj raka).
Bolezenski znaki raka debelega črevesa in danke
V zgodnji fazi je bolezen pogosto brez očitnih znakov oziroma se le ti pojavljajo tudi pri drugih boleznih prebavil, hemoroidih …, zato je udeležba v presejalnem programu še toliko pomembnejša.
Znaki raka debelega črevesa in danke so lahko:
- bolečine v trebuhu,
- napenjanje in vetrovi,
- spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostnosti odvajanja, zaprtost, tanjše blato),
- kri na blatu ali črno blato,
- slabost in bruhanje.
Za zmanjšanje tveganja razvoja raka debelega črevesa in danke je pomembno spodbujati in upoštevati preventivne ukrepe, kot je upoštevanje zdravih življenjskih navad (zdrava prehrana, telesna aktivnost in prenehanje kajenja) in redno sodelovanje v presejalnem programu.
To je sporočila Katarina Plantosar.(konec)