Bruselj (MOREL/FoNet) - Vladajoča levičarsko-populistična stranka Samoodločba (VVL) premierja Albina Kurtija je po predhodnih rezultatih zmagala na nedeljskih splošnih volitvah na Kosovu, kar državo postavlja na pot ponovne konfrontacije z Združenimi državami in Evropsko unijo zaradi ravnanja s srbsko manjšino, je danes poročal portal Politico.

Po 88 odstotkih preštetih glasov je VVL dobila 41,3 odstotka, druga je bila desničarska Demokratska stranka Kosova (PDK) z 21,8 odstotka, sledita ji desnosredinska Demokratska liga (LDK) z 18,1 odstotka in levičarsko-nacionalistična koalicija AAK-Nisma s 7,6 odstotka. Kot je zdaj, bo delež glasov pomenil, da bo morala VVL najti koalicijskega partnerja - kar bi se lahko izkazalo za izziv, glede na Kurtijev proalbanski nacionalizem in potrebo po kompromisu za prekinitev mednarodne izolacije Kosova.

"Vse je šlo po načrtih," je na volilni večer dejal Kurti in dodal, da je zmaga stranke, ki jo vodi, potrditev dobre, uspešne in demokratične vlade.

"Nikoli ni bilo večje vojne kot proti tej vladi. Z oligarhi, ki dajejo denar brez računovodstva, in z opozicijo, ki se je s hudičem zarotila proti naši vladi. Čeprav so spet izgubili, bo opozicija ostala, saj ne želijo dobro ne državi ne ljudem," je dejal Kurti.

Od leta 2021 je Kurti pritiskal na etnično srbsko skupnost na severu Kosova, ki šteje do 50.000 ljudi od 1,6-milijonskega prebivalstva Kosova, naj sprejme oblast Prištine. To je vključevalo zaprtje srbskih bank in vzporednih upravnih institucij v enklavi ter prisilo Srbov, da na svoja vozila namestijo kosovske registrske tablice Kurti je prav tako zavrnil spoštovanje sporazuma s Srbijo iz leta 2013, ki je večinsko srbskim občinam na Kosovu omogočil ustanovitev avtonomnih izobraževalnih, zdravstvenih in gospodarskih združenj, pri čemer je na političnem shodu 1. februarja dejal, da "naša vlada ... ne bo nikoli rekla da" takim združenjem.

Takšno politiko je zagovarjal kot nujnost uveljavljanja vladavine prava, a je EU junija 2023 vseeno začasno ustavila del finančne pomoči Kosovu, medtem ko je bila ustavljena tudi prošnja Prištine za članstvo v EU, ker pet držav članic ne priznava neodvisnosti.Medtem pa se Prištini pod drugo administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa ni godilo veliko bolje. Ameriška agencija za mednarodni razvoj je od leta 1999 na Kosovo vložila več kot milijardo dolarjev, vendar je Trumpova nedavna odločitev o zamrznitvi tuje pomoči za tri mesece še posebej prizadela Prištino.

Tudi če bo pomoč obnovljena, mora Kurti očitno premagati politične ovire v Washingtonu v obliki Richarda Grenella, odposlanca ameriškega predsednika za posebne misije. Grenell je 3. februarja na omrežju X zapisal, da Trumpova administracija potrebuje "zaupanja vredne partnerje", da zagotovi mir na Balkanu, in Kurtija obtožil, da ne govori resnice, ko trdi, da je blizu ZDA. "Kurtijeva vlada ni bila zanesljiva v prvem Trumpovem mandatu, niti v Bidnovem mandatu," je zapisal Grenell, je spomnil Politico. (konec)