Bruselj (MOREL)- Komisija je danes sprejela letno poročilo o odnosih z nacionalnimi parlamenti ter uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2023, v katerem izpostavlja povečanje udeležbe nacionalnih parlamentov v političnem dialogu s Komisijo. V letu 2023 so namreč nacionalni parlamenti Komisiji posredovali 402 pisni mnenji, kar je več kot 10 % več kot leta 2022.

Nacionalni parlamenti so še naprej sodelovali s Komisijo pri njenih političnih prednostnih nalogah, pri čemer so posebno pozornost namenili evropskemu zelenemu dogovoru, novim prizadevanjem za evropsko demokracijo in spodbujanju evropskega načina življenja. Nacionalni parlamenti so posebno pozornost namenili tudi delovnemu programu Komisije za leto 2023, zaradi česar je to dokument z največ pripombami, pa tudi sedanji ruski vojni agresiji proti Ukrajini, konfliktu na Bližnjem vzhodu, razmisleku o prihodnosti Unije, širitvi, migracijah in varnosti.

Nacionalni parlamenti so pripravili 22 obrazloženih mnenj, ki kažejo na zaznane kršitve načela subsidiarnosti v predlogih Komisije. To je skoraj tretjina manj kot leta 2022, kar je v skladu z dolgoročnim trendom zmanjševanja v zvezi s tem. Iz poročila je razvidno, da so imeli člani kolegija 127 srečanj z nacionalnimi parlamenti. Poročilo pojasnjuje tudi spremembe, ki jih je uvedlo več nacionalnih parlamentov, da bi bili prej in bolje obveščeni o političnem procesu EU ter o tem, kako učinkoviteje izraziti svoja stališča. Prav tako poudarja, da so nekateri nacionalni parlamenti začeli uporabljati politični dialog na inovativen način. Eden je na primer izdal več mnenj o istem predlogu v različnih fazah zakonodajnega postopka, nekateri parlamenti pa so oblikovali skupna mnenja, da bi skupaj vplivali na tekoča pogajanja v njihovi končni fazi. To ponazarja strateški potencial in prožnost, ki ju ponuja dialog med nacionalnimi parlamenti in Komisijo. To so sporočii iz predstavništva evropske komisije v Sloveniji. (konec)