Davos (MOREL/FoNet) - Evropska unija (EU) je skupnost, ki je za mnoge države prostor, ki mu želijo pripadati, veliko pa je tudi avtokratskih sistemov oziroma držav, ki bi želele, da Evropa propade in je naša odgovornost, da do tega ne pride oziroma ne dovolimo," je danes dejala evropska komisarka za širitev Marta Kos.V razpravi na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu je opozorila na ocene, da je okoli 50 odstotkov držav članic Združenih narodov nedemokratičnih, in poudarila, da je to dejstvo, ki ga je treba upoštevati pri razpravi o širitvi.

Kosova jeba temo o Ukrajini še povedala, da se EU prvič pogaja z državo v vojni, kar je ocenila kot zahtevno delo, ki zahteva delo dvakrat do trikrat hitreje od običajnega procesa. Če jo primerjamo s Severno Makedonijo, ki je kandidatka in če bi šla pogajanja tako hitro kot s Severno Makedonijo, bi Ukrajina  šele leta 2045 postala članica EU, je pojasnila Kosova, Dodala je, da je za vstop v EU v veljavi transformativen proces, v katerem se s postopnim povezovanjem kandidatkam omogoči, da postanjejo del enotnega trga.

Danes je drugače, ko sta Slovenija in Hrvaška postali del EU, ni bilo govora o miru in svobodi, zdaj v tem pristopnem krogu pa se zdi, da se vračamo k osnovam, koreninam, zaradi katerih je bila EU ustanovljena, je ocenila Kosova. Spet se soočamo s problemi miru, svobode, blaginje in dodala tudi varnosti, je izpostavila Marta Kos.

Opozorila je, da tudi znotraj EU obstajajo države članice, ki ne sledijo vrednotam pravne države. Poljsko in dansko predsedstvo bi lahko minilo v znamenju najboljših 20 medvladnih konferenc o odpiranju in zapiranju poglavij, če bi države članice to dovolile, je dejala Marta Kos.

Če bomo Ukrajino pripeljali do konca procesa in ne bo "zelene luči" - to dovolj govori o naši verodostojnosti. Vse okoli nas se je spremenilo, ob vstopu Hrvaške nismo govorili o nujnosti miru, je ponovila.Kosova je dejala, da je proces širitve proces, ki temelji na zaslugah, in ni tekma s časom. Pozorno spremljamo, kaj se dogaja v državi kandidatki, če naredijo, kar morajo, če dosežejo, je to dobro, in če je kaj dobrega prinesla ta geopolitična situacija, je to solidarnost. "Začeli smo s pravno državo in bo pripeljala investitorje," je izpostavila Marta Kos.

Hrvaški premier Andrej Plenković je dejal, da je EU na primeru njegove države pokazala transformativno moč, saj je Hrvaška v devetih letih njegove vlade z 62 odstotkov povprečja EU prišla na 78 odstotkov. Verjamem, da je prišel čas in da se je razpoloženje v EU spremenilo. V mandatih obeh komisarjev nobena država ni postala članica Unije, in če bo ta institucionalni cikel mimo, bo minilo 16 let brez širitve, je opozoril Plenković. Poudaril je, da je pristop političen proces, a da se je način razmišljanja po ruski agresiji na Ukrajino spremenil.To se je dogajalo od marca do junija 2022, zdaj pa bi morali vsi razumeti in dojeti četrto načelo københavnskih kriterijev, to je absorpcijska sposobnost in stroške širitve. Še nikoli ni bilo bolj pozitivnega ozračja za širitev v svetu ministrov, je zatrdi Plenković in menil, da morata obe strani izkoristiti to priložnost. Še en slon v sobi je način odločanja znotraj EU in tako bo tudi s potencialnimi 36 članicami, je ocenil hrvaški premier.

Črnogorski premier Milojko Spajić je dejal, da so v pristopnem procesu težki trenutki, ko je treba izvesti težke reforme, ki jih državljani ne razumejo vedno.V primeru Črne gore imamo 80 odstotkov državljanov, ki so za EU, in to nam je veter v hrbet in obveza, da izpolnimo tisto, kar si državljani resnično želijo. "Čutimo se dolžne to odločitev izpolniti," je dejal Spajić. Ponovil je načrt države, da izpolni vse obveznosti, zapre vsa poglavja in bo do konca leta 2026 kot 28. članica pripravljena na članstvo v EU. "Če si prepričan vase, ni razloga za tekmovanje," je odgovoril na vprašanje, ali je med kandidati, ki so se dlje časa pogajali v zvezi z Ukrajino, čutiti razočaranje. Ne smemo biti ljubosumni drug na drugega, je dodal Spajić.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sabiha je povedal, da je bilo pred agresijo Rusije na njegovo državo 50 odstotkov državljanov za članstvo v EU, zdaj pa je to absolutna večina. Prvi dan brutalne agresije smo bili v bunkerju, drugi dan pa smo vedeli, da bomo zmagali. »Potem smo se četrti dan odločili, da oddamo prošnjo za članstvo v EU, čez pol leta pa smo dobili status kandidatke,« je povedal Sabiha. "Zdaj potrebujemo takšno hitrost pri nadaljevanju procesa zaradi geopolitičnih okoliščin," je sklenil ukrajinski zunanji minister. (konec)