04.05.2024 ob 20:00
Deli članek
Obletnica smrti Josipa Broza Tita

Josip Broz Tito/foto FoNet/youtube.com/printscreen

Beograd (MOREL/FoNet) - Na današnji dan pred 44 leti je v Ljubljani umrl dosmrtni predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz Tito. Josip Broz Tito je umrl 4. maja 1980 ob 15.05 v Kliničnem centru v Ljubljani. Skrinjica s Titovimi posmrtnimi ostanki je naslednji dan prispela z modrim vlakom iz Ljubljane, preko Zagreba, v Beograd. Tri dni pozneje je na pogreb prišlo 700.000 ljudi.

Prisotnih je bilo 209 državnih delegacij iz 128 držav. Šlo je za najbolj obiskan pogreb državnika v 20. stoletju. Ustanovitelju gibanja neuvrščenih se je zadnjič poklonilo 31 predsednikov, 22 premierjev, štirje kralji, šest princev in 11 predsednikov nacionalnih parlamentov. Iz sveta, ki ga je razdelila hladna vojna, so v Beograd prispeli državniki obeh taborov. Na pogrebu so bili tudi Margaret Thatcher, podpredsednik ZDA Walter Mondale, Indira Gandhi, Hosni Mubarak, Sadam Husein, Leonid Brežnjev, Nicolai Ceausescu, švedski kralj Carl XVI Gustaf.

Tito je bil pokopan v Hiši cvetja na Dedinju, kjer od leta 2013 poleg njega počiva njegova žena Jovanka. Njegov grob je skupaj z bližnjim Muzejem Jugoslavije še danes cilj številnih turistov, obiskovalcev in občudovalcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik in celega sveta. V Kumrovcu v takratni Avstro-Ogrski se je 7. maja 1892 rodil Josip Broz Tito. Takrat je postal najmlajši narednik avstro-ogrske vojske, med prvo svetovno vojno pa so ga Rusi ranili in ujeli, zato je pristal v delovnih taboriščih v Rusiji. Po oktobrski revoluciji se je leta 1920 vrnil v novoustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in se v Zagrebu pridružil Komunistični partiji. Po izbruhu druge svetovne vojne je postal vodja partizanskega odporniškega gibanja, po njenem koncu pa voditelj Jugoslavije, v kateri je bila vzpostavljena nova družbenopolitična ureditev. Od 29. novembra 1945 je bil predsednik vlade, po letu 1953 pa predsednik Zveznega izvršnega sveta in predsednik republike. Ko sta se ti dve funkciji leto kasneje ločili, je ostal do konca življenja predsednik republike, od leta 1974 pa predsednik predsedstva SFRJ. Imel je čin maršala Jugoslavije in položaj vrhovnega poveljnika JLA. Je eden od ustanoviteljev Gibanja neuvrščenih, katerega nekaj časa je bil tudi generalni sekretar. (konec)