27.02.2024 ob 07:42
Deli članek
Razpravljavli o ukrepih za blažitev kriznih razmer v kmetijskem sektorju

Bruselj (MOREL) – Svet EU za kmetijstvo in ribištvo je na včerajšnjem zasedanju razpravljal o ukrepih za soočanje s trenutnimi kriznimi razmerami v kmetijskem sektorju. Zasedanja se je s strani Slovenije udeležila državna sekretarka Eva Knez, ki je ob prihodu poudarila, da Slovenija pozdravlja predloge Evropske komisije za poenostavitev obstoječih pravil Skupne kmetijske politike. »Predlagani ukrepi poskušajo v večji meri upoštevati posebnosti v državah članicah. Smo pa danes znova predlagali uvedbo 'ad hoc' finančnega mehanizma, ki bi državam omogočil hitro odzivanje na krize v kmetijstvu.«

Osrednja tema tokratnega zasedanja ministrov Evropske unije (EU) za kmetijstvo je bilo iskanje skupnih rešitev za hiter in strukturen odziv EU na krizo v kmetijskem sektorju. Svet je z veliko večino potrdil predlog kratkoročnih ukrepov za odzivanje na krize, ki jih je predlagala Evropska komisija (EK). Prav tako so se številne države članice zavzele za proučitve možnosti sprejema ukrepov, za katere bi bila potrebna revizija osnovne zakonodaje. Strinjale so se, da se je pri tem treba omejiti na tista ključna področja, t.j. prilagoditev zahtev dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, pospešiti in poenostaviti postopke spreminjana strateških načrtov ter zmanjšanje bremen za kmete, ki izhajajo iz pregledov in sankcij. Podrobnosti izvedbe teh ukrepov bodo sedaj pripravile delovne skupine Sveta, skupaj z Evropsko komisijo ter poročale na naslednjem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo, marca letos.

V razpravi je državna sekretarka predstavila predloge Slovenije, za naslovitev težav s katerimi se soočajo kmetje. »Danes smo tu zato, da skupaj najdemo rešitve, s katerimi lahko takoj naslovimo določene probleme, pa tudi, da ocenimo možnosti za bolj temeljite spremembe. Pozornost mora biti na poenostavitvah in zmanjševanju administrativnih bremen za kmete«, je izpostavila državna sekretarka. Ob tem je dodala, da je za Slovenijo pomembno, da se omogoči večja prožnost in upoštevanje nacionalnih specifik pri zahtevah dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev na način, da se kmetijske proizvodnje ne omejuje prekomerno. »Zelo pomemben je tudi predlog Komisije, da bi se za manjše kmetije predvidelo izjeme glede nadzora pogojenosti, medtem ko bi številne manjše probleme lahko naslovili preko spremembe strateških načrtov«.

Državna sekretarka Knez je glede zadev, ki bi jih bilo treba nasloviti srednje in dolgoročno poudarila, da je potrebno okrepiti ukrepe skupne kmetijske politike (SKP) za upravljanje in odzivanje na krizne razmere, tako v okviru skupne tržne ureditve, kmetijske rezerve kot tudi na nacionalni ravni. »Slovenija želi znova izpostaviti skupni slovensko-hrvaški predlog, da se določen del nacionalnih ovojnic SKP lahko uporabi za odziv na krize, s katerimi se soočamo na ravni držav članic«. Poleg tega Slovenija predlaga nadgradnjo direktive o nepoštenih trgovinskih praksah, saj mora izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi ostati prioriteta. Po besedah državne sekretarke je v okviru trgovinske politike potrebno tudi zagotoviti, da se od držav, od koder se uvaža proizvode, zahteva izvajanje enakih standardov, kot jih morajo izvajati kmetje v EU. Umik predloga Komisije o trajnostnem upravljanju s pesticidi je državna sekretarka označila kot pravilno odločitev. »Obravnava tega zakonodajnega predloga je namreč jasno pokazala, kako pomembno je, da se ob pripravi zakonodajnih aktov EU pripravi temeljite presoje učinka, vključno s kvantitativno oceno posledic za kmetijski sektor in pridelavo hrane«.

Slovenija se je strinjala, da je ohranitev konkurenčnosti sektorja kmetijstva bistvena, pri tem pa mora biti v ospredju krepitev prehranske avtonomnosti ob nadaljevanju spodbujanja trajnostnih in okolju prijaznejših kmetijskih praks. Pri tem je treba zasledovati tudi načelo uravnoteženosti in sorazmernosti zahtev s področja okolja, naravovarstva in podnebja, saj je pomembno, da se pri tem ne vpliva negativno na proizvodni potencial kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma se omogoči sektorju kmetijstva izvajanje njegove primarne naloge, tj. proizvodnje hrane. Rešitev za povečanje odpornosti in trdnosti kmetijskega sektorja na spremembe v okolju Slovenija vidi v spodbujanju raziskav in inovacij ter digitalizacije, pomembna pa je tudi izmenjava in učinkovit prenos znanja do kmetovalcev.

Ob zasedanju je potekalo tudi srečanje zavezništva devetih sredozemskih držav in držav članic južne Evropske unije, tako imenovane EUMED9 (Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Malta, Portugalska, Slovenija in Španija), na katerem so izmenjali mnenja in poglede o temah, ki so bila danes v osredju Sveta za kmetijstvo in ribištvo. To so sporočili iz ministrstva za kmetijstvo. (konec)