09.07.2024 ob 18:27
Deli članek
Vzpostavitve konkurenčnega sistema elektromobilnosti

Ministri v Budimpešti o izboljšanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva

Budimpešta (MOREL)- Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež se je včeraj in danes v Budimpešti udeležil neformalnega zasedanja Sveta za konkurenčnost, kjer so govorili o izboljšanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ki je ena od prioritet madžarskega predsedstva.Uvodna razprava ministrov je bila osredotočena na vprašanje vzpostavitve konkurenčnega sistema elektromobilnosti.

Zanj bodo bistveni predvsem trije trendi; elektrifikacija, avtomatizacija in povezljivost. Ministri so odgovorili na vprašanji o spodbudah za nakup električnih vozil in za povečanje infrastrukture za njihovo polnjenje ter razpravljali o potrebnih ukrepih za izboljšanje konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije. Državni sekretar Frangež je poudaril, da industrija EU potrebuje naložbe. »Osredotočiti se moramo na design in dostop do trgov. Morali bi razmišljati o infrastrukturi ter obnovljivo proizvodnjo energije ter zagotoviti konkurenčne cene. Kritična bo tudi hitrost sprememb.«

V drugem delu zasedanja je razprava potekala o prihodnji agendi na področju konkurenčnosti, z osredotočenjem na ključne elemente novega konkurenčnega dogovora. Za doseganje ciljev zelenega in digitalnega prehoda ter zastavljenih podnebnih ciljev so se voditelji EU strinjali, da potrebujemo nov sporazum o konkurenčnosti, ki bo temeljil na popolnoma integriranem enotnem trgu. Ključne so naložbe in dostop do zasebnega kapitala ter instrument za zmanjšanje tveganja za ključne tehnologije in njihovo industrijsko in komercialno povečanje.

»Če EU želi vzpostaviti industrijsko in inovacijsko vodstvo, potrebuje tako pristop od spodaj navzgor kot od zgoraj navzdol,« je poudaril državni sekretar Frangež in predlagal, da se poročili Enrica Lette in Maria Draghija dopolnita s priporočili še ene italijanke, Marianne Mazzucato. Evropa za preporod svojih industrij namreč potrebuje premik k tako imenovani »mission economy«.

V okviru tretje razprave o vplivu umetne inteligence (angleško Artificial Intelligence - AI) na konkurenčnost EU, pa so ministri identificirati posamezne potrebne ukrepe, da bi ta v prihodnjih letih postala ključno gonilo gospodarske rasti in konkurenčnosti. AI je orodje, ki lahko doseže učinkovitost brez primere na skoraj vseh področjih v gospodarstvu in družbi. Tisti, ki se bodo prilagodili tem tehnološkim spremembam in bodo sposobni vključiti AI v svoje notranje procese, bodo učinkovitejši, bolj produktivni in bolj konkurenčni.

Ministri so se zato strinjali, da je potrebno pospešeno vključevanje umetne inteligence v poslovne procese podjetij, predvsem malih in srednje velikih podjetij, ter ustvarjanje močne konvergence z drugimi digitalnimi tehnologijami. Poudarili so tudi pomen izgradnje močnega podpornega okolja, kot je poslovno podporno okolje, podporno okolje za raziskave in razvoj ter finančno podporno okolje z ustrezno kombinacijo financiranja, ter ustvarjanje programov za izpopolnjevanje in prekvalificiranje sedanje delovne sile v zasebnem in javnem sektorju za spodbujanje uvajanja umetne inteligence.

To so sporočili iz ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. (konec)