06.01.2024 ob 11:52
Deli članek
Danes božični dan po julijanskem koledarju

Božični dan Badnjak/ foto FoNet

Beograd (MOREL/FoNet) - Verniki, ki božič praznujejo po julijanskem koledarju, danes praznujejo božični dan, ki je tudi zadnji dan božičnega posta, s katerim se verniki pripravljajo na praznovanje najbolj veselega praznika rojstva Jezusa Kristusa.

Božični dan je dobil ime po božičnem drevesu, ki ga na ta dan posekajo in prižgejo. Že v zgodnji zori se s streljanjem iz pušk in prangijami napove odhod v gozd po božična drevesca, ki jih zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom, sekajo izključno moški, navadno gostitelj in najstarejši sin. Glede na regije so bila izbrana različna božična drevesca. V vzhodni Srbiji so izbrali češnjo, na zahodu, odvisno od regije, hrast ali bukev, medtem ko v smederevskih vaseh za božično drevo ne sekajo drevesa, temveč hrastovo vejo. Pred večerom gostitelj prinese v hišo božično drevo in slamo, gostiteljica pa ga odpre in ogovori božično drevo z besedami: »Dober večer, božični fant!«. Ko z desno nogo stopi čez prag, gostitelj prinese božično drevo v hišo in pozdravi domače, gospodinja pa ga sprejme tako, da nanj nasuje žito iz sita. Po vnosu božičnega drevesca gostitelj ali gospodinja prinese slamo in jo raztrosi po vsej hiši, še posebej na mestu, kjer bo postavljena večerja. Tretji dan božiča, na god svetega Štefana, to slamo po tradiciji odnesejo v skedenj, hlev ali skedenj, z njo pa so ovili tudi sadno drevje, da je bolje obrodilo. Posipanje z žitom na božični dan in božič simbolizira žito, ki ga je Mati Božja ob rojstvu sina vrgla živini, ki je bila v hlevu, da živina ne bi glodala slame, na kateri je ležal Kristus. Slamo v domu razlagajo kot spomin na to, da se je Jezus Kristus rodil na slami, v Betlehemski votlini. (konec)