Maribor (MOREL)- Festival Lent je edini festival na svetu, ki ima čisto svoj glagol. Kar je nujno, saj bi ga sicer le težko ujeli v besede. Festival Lent namreč ni le največji slovenski multikulturni festival na prostem. Festival Lent je drugačen in drzen, pisan in pester, raznolik in raznovrsten, radoveden in radodaren, družaben in družinski, učeč in uživaški, mednaroden in medgeneracijski, metropolitski in mariborski, vključujoč in vrhunski. Je tvoj in moj in od vseh nas. Je festival mesta in skupnosti, odprtih glav in odprte družbe, ki skupaj odkriva in ustvarja, živi in uživa. Zato njegov glagol uporabljamo v množini: ne »jaz lentam«, ampak »mi lentamo«! Ne »grem lentat«, ampak »gremo lentat«!
GLAVNI ODER - Spektakularno
Ne le vrnitev Plavega orkestra in jubilejni žur Magnifica z orkestrom Glavni oder ponuja še celo vrsto koncertov, ki si zaslužijo oznako iz naslova, saj bodo vse prej kot običajna koncertna doživetja.
Začnimo s projektom, s katerim se poklanjamo še enemu jubilantu, čigar kariere ni moč opisati brez presežnikov. Govorimo seveda o Vladu Kreslinu, avtorju ponarodelih uspešnic, kot so Črna kitara, Še je čas, Dan neskončnih sanj, Nekega jutra, ko se zdani ali Cesta, če jih naštejemo le prgišče. Mirno lahko zapišemo, da so se te in številne druge skladbe, ki jih je prekmurski poet ustvaril v petih desetletjih kariere, v slovensko nacionalno zavest usidrale tako trdno, da si zaslužijo oznako narodni zaklad. Zaslužijo pa si tudi prav poseben koncert. Hauptman, Batista Cadillac, Kokosy, Dan D, Leopold I. in Drügi je le nekaj imen, ki so se s projektom Izštekanih 10 legendarnemu glasbeniku poklonila s svojimi priredbami in izvedbami njegovih skladb, le-te pa bodo Kreslinovo glasbo ponesle na vse konce glasbenega zemljevida. Od rapa do r'n'b-ja, od rocka do funka – zimzelene večnice, ki jih povečini znamo na pamet, bomo skupaj s slavljencem odkrili v povsem novi luči. In ugotovili, da zvenijo presenetljivo drugače in sveže. A še vedno prepoznavno odlično!
Še en cvetober priljubljenih slovenskih izvajalcev bomo gostili. Ob evrovizijki Raiven ga sestavljajo Nuška Drašček, Veronika Strnad, Gregor Ravnik, Rudolf Gas, Tomaž Domicelj in jubilant Alfi Nipič, ki nas bodo s koncertom Nad mestom se dani vrnili v zlato dobo slovenske popevke. V čase, ko so besedila hitov pisali pesniki, kot sta Janez Menart in Ciril Zlobec, glasbo pa skladatelji, kot so Bojan Adamič, Jože Privšek ter Mojmir Sepe. V čase legendarnega festivala, ki je z Bleda na radijske valove pošiljal uspešnice, kot so Vrača se pomlad, Tam, kjer sem doma, Ne prižigaj luči v temi in Orion. To je le nekaj naslovov, ki bodo Trg Leona Štuklja spremenili v časovni stroj in nas katapultirali naravnost v šestdeseta in sedemdeseta leta. In ko si boste ob odhodu s koncerta prepevali Nad mestom se dani ter noč prelili v svitanje, bo izlet v zlato dobo popoln!
Še dva časovna premika ponujamo: za vse, ki se vam kolca po bleščečih plesiščih disko klubov, je tu Disco opera, koncertna poslastica, pri kateri bo pod odbleski disko krogel za popoln zven največjih uspešnic ere poskrbel simfonični orkester. Podoživeli bomo največje hite, ki so jih podpisovali kraljice in kralji disko glasbe – od ABBE do Boney M. V čase, ko so koncertnim odrom vladali kitarski rifi, pa nas bodo popeljali Pink Floyd History. Ena najbolj cenjenih tribute zasedb na svetu b s koncertnim spektaklom, posvečenim legendarni skupini Pink Floyd, poskrbela za vse, ki prisegate na rock ter hrepenite po nepozabnem kitarskem zvoku Davida Gilmoura in glasbi s temne strani lune. Spektaklov pa s tem še ni konec: za še enega, tokrat vokalnega, bodo poskrbeli Perpetuum Jazzile. Edinstvena glasbena zasedba s svojim mamljivim žanrskim koktajlom ljudske, popularne in jazzovske glasbe ter gospela, bluesa, bossa nove, diska in funka osvaja svetovne odre ter s popolnim doživetjem glasbe, ki smo ga deležni, kljub temu da na odru ni niti enega samega instrumenta, navduši tudi najzahtevnejše poslušalce.
Izpostavljamo:
Magnifico in veliki disko šlager orkester: Jubilejni žur na trideseto potenco
Magnifico, Charlatan Magnifique, kot ga je odlično poimenoval leta 2016 posneti dokumentarec, je eden tistih umetnikov, ki jih je težko ujeti v besede. Tako zelo, da se v njegovih opisih znajdejo tudi na prvi pogled povsem nemogoče kombinacije, kot sta kralj diska in kavboj ter balkanski šarmer in latino lover. Nenehne slogovne preobrazbe, na videz lahkotni (in vedno uspešni) preskoki med glasbenimi žanri ter mednarodna uspešnost brez primerjave mu med slovenskimi izvajalci zagotavljajo prav posebno mesto. Kaj mesto – prestol!
An entertainer par excellence na koncertnih odrih in v srcih zvestih poslušalcev kraljuje že tri desetletja, kljub temu pa z vsakim nastopom še vedno preseneti. Osupne s svojo energijo, karizmo in odrsko prezenco – atributi, s katerimi se lahko pohvalijo le največje glasbene legende. Enako velja za njegovo glasbo. Tudi pri njej je za iskanje primerjave treba prečesati ves planet, pa še bomo v zadregi, zato je še najboljši opis svetovni unikum. Eklektična in duhovita, lucidna in kritična ter začinjena z osupljivo mešanico žanrov in vplivov. Ni da ni! Od pocukranih šlagerjev in balkanskih ritmov do latinskega temperamenta in reggae sproščenosti. In kot da vse to ni dovolj, jo kot češnja na smetani slastne in pisane sladoledne kupe okrasijo še lesketajoče bleščice disko glamurja. Te poslastice bomo seveda deležni tudi na lentovskem jubilejnem slavju, za katerega se mu bo na odru pridružil prav poseben orkester. Disko šlager orkestra v glasbeni enciklopediji sicer (še) ne boste našli, a stavimo, da si muzikologi že belijo glavo, kako ga definirati, saj bo, kot je za Magnificovo glasbo običajno, postavil nova glasbena pravila in mejnike. Slavljenca bomo torej spet doživeli povsem novega in drugačnega. Magnifique!
Glavni oder, Trg Leona Štuklja, 21. 6. ob 21.30.
Plavi Orkestar: Senzacija je tu!
Pisalo se je leto 2018, ko se je prav na našem festivalskem odru od koncertnih žarometov poslovila ena najbolj priljubljenih glasbenih skupin Balkana. Letos se vrača! In to znova na našem festivalu. Po dolgoletnih poskusih številnih organizatorjev, da bi skupino ponovno pripeljali pred koncertne mikrofone, je to uspelo prav Festivalu Lent. Na Glavnem odru nas bodo tako na vrhuncu festivalskega dogajanja razvajali s set listo, polno klasik, kot so Suada, Od rodjendana do rodjendana, Bolje biti pijan nego star, Kaja, Sava tiho teče ali Zelene su bile oči te. Ob tem obljubljajo tudi kar nekaj presenečenj iz širokega arzenala uspešnic, obeta pa se tudi premiera – kot prvi bomo slišali singl, ki najavlja skorajšnji novi album. Kot vselej pri Plavem orkestru bosta koncert pospremili tudi vrhunska produkcija in dovršena scenografija. Ne obeta se torej le velika koncertna vrnitev, temveč glasbeni spektakel, ki bo navdušil vse, ki skupino spremljate že desetletja, pa tudi tiste, ki jih boste videli in slišali prvič. Povedano drugače, čaka nas nepozaben koncert, žur v najboljši lentovski maniri, ki se bo zapisal ne le v festivalsko zgodovino, temveč bo spisal tudi novo vznemirljivo zgodbo ene najuspešnejših balkanskih skupin vseh časov. Bodite zraven!
Glavni oder, Trg Leona Štuklja, 27. 6. ob 21.30.
JAZZLENT 2024 Energija, ki povezuje svetove
Dinamičen, pulzirajoč, presenetljiv, vnetljiv in nalezljiv – to je JazzLent 2024. Na stičišču kontinentov ter presečišču časa vzpostavlja dialog stilov in vplivov ter ponuja vznemirljivo fuzijo vzhoda in zahoda, izkušenj in mladosti, tradicije in inovativnosti.
Ob nesporni kraljici afropopa Fatoumati Diawara in genialnem kubanskem pianistu Alfredu Rodriguezu bomo na Minoritih gostili še kar nekaj imen, ki ta hip krojijo svetovno glasbeno sceno, priča pa bomo tudi slovenski premieri. Zanjo bodo poskrbeli Istanbul Sessions, turška senzacija s podpisom Ilhana Ersahina, ki s fuzijskim jazzom 21. stoletja kot vihar osvaja svetovne odre. Saksofonista, skladatelja, producenta, lastnika kluba, kuratorja festivalov in imetnika založbe Ilhana Ersahina slišite igrati z Red Hot Chili Peppers ali z Buggejem Wesseltoftom v Blue Note klubu v Tokiu, prav lahko pa ga vidite odigrati tudi orientalski set s turškimi Romi v elegantni koncertni dvorani nekje v Evropi. Ta resnično vsestranski glasbenik je s svojo brezmejno glasbeno širino zaslužen za povsem novo generacijo izvajalcev, ki se ne ozira na žanrske meje. »NuBlu sound«, poimenovan po njegovem slovečem klubu v newyorškem East Villageu, velja za jazzovsko glasbo, ki je vsrkala vplive rock glasbe, reggaeja, funka, trip-hopa in bližnjevzhodnih tradicij. Ibrahim Maalouf, Nils Petter Molvær, Erik Truffaz, Gilberto Gil in Norah Jones so le nekatera imena, ki jih lahko slišite na njegovih albumih. S projektom Istanbul Sessions se je posvetil stičišču vzhodne in zahodne glasbe. Člani zasedbe, vajeni velikih stadionskih nastopov (basist Alp Esönmez denimo igra s superzvezdnikom Tarkanom), sodijo med najboljše glasbenike, kar jih Turčija premore. Kar ustvarjajo, je glasba za 21. stoletje, jazz fusion za plešoče občinstvo, spontan kvartet z občutkom nočnega kluba, ki s svojim nezaustavljivim »groovom« in globokim basom zažge še tako stoičnega poslušalca!
Prav poseben glasbeni jezik odlikuje tudi najbolje varovano skrivnost pariške glasbene scene. Kvartet Festen se glasbeno navdihuje v svetu filma, navidez standardno jazzovsko zasedbo pa učinkovito presega z rockovsko energijo in atmosfero, v kateri odzvanjajo Pearl Jam, Foo Fighters, Soundgarden in Nirvana. Uporabljajo mogočne sub-base, udarne ritme in melodije, ki gredo v uho, kot da bi šlo za popularne napeve. Slišali bomo glasbo iz filmov Eyes wide shut, 2001: A space odyssey, The Shining, Full metal jacket, Dr. Strangelove in seveda iz filma Bladerunner, katerega lik je navdihnil ime skupine. Pripravite se na edinstveno potovanje v glasbene svetove, polne osupljive pulzirajoče energije.
Energija je ključna beseda tudi za koncert, s katerim bodo za nepozaben zaključek festivala poskrbeli Sonido Gallo Negro, udarni devetčlanski mehiški psihedelično-žurerski stroj. Pripravite se na napad na vse čute in dokaz, da je (dobro) glasbo moč tudi videti. Že skoraj petnajst let veljajo koncerti zasedbe iz Mexico Cityja za edinstveno avdio-vizualno doživetje. Eksotična tropikalija z rohnečimi orglami, surf-rock kitarami, flavto, tremi tolkalci in obveznim güirojem je zvočni kolaž, ki ga ne doživite vsak dan. K temu dodajte še garažno estetiko filmskih grozljivk, ritualne poganske maske ter video, ki ga med koncertom v živo riše Dr. Alderet. Dobrodošli v podivjani dirki, v kateri se vam bo zdelo, da vas čez žgočo prerijo preganja mafijska tolpa z Marsa, medtem ko tečete za življenje in se vam med lokanjem mezcala prikazujejo hipnotične podobe iz onostranstva, v nahrbtniku pa tovorite nekaj še bolj prepovedanega. Slišali boste odmeve Carlosa Santane na Woodstocku, petje črnega petelina na tereminu in zanesljivo plesali vse dokler delirij ne bo popoln. Naj bo kozmični mambo vaš izbrani zaključek Festivala Lent 2024 – vamos a bailar!
Izpostavljamo:
Fatoumata Diawara: Kraljevski vrhunec
Ena najbolj iskanih in cenjenih glasbenic afriškega kontinenta, ki sicer živi in deluje v Franciji, je svojo kariero pričela kot igralka. Uspešno. A je, opaznim nastopom v filmih in gledališčih navkljub, srce zapisala glasbi. Poprijela je za kitaro in pričela pisati pesmi, ki so jo vračale h koreninam, na Slonokoščeno obalo, kjer se je pred štiridesetimi leti rodila malijskim staršem. S svojim senzualnim vokalom ter nastopi, nabitimi s čustvi, je v hipu osvojila publiko in kritike. Že prvi album Fatou jo je katapultiral pod najbolj zaželene koncertne in festivalske žaromete po vsem svetu in danes, po dobrem desetletju, velja za nesporno kraljico afropopa. Priznanja dežujejo od vsepovsod – nastopala je s Paulom McCartneyjem, Bobbyjem Womackom, Robertom Fonsecom, Oumou Sangaré, Damonom Albarnom (Blur) in Dee Dee Bridgewater ter s skupinami Snarky Puppy, The Roots, Amadou & Mariam, The Gorillaz in s številnimi drugimi, spotoma pa prejela še dve nominaciji za nagrado grammy za najboljši »world music« album. Četudi v svojih pesmih pogosto uporablja jezik bambara, boste njihova sporočila (med drugim o zatiranju žensk, bolečini emigracije, življenju pod vladavino fundamentalistov …) ne le dojeli, ampak se vas bodo tudi globoko dotaknila. Razlog sta njen edinstveni vokal in čustvena interpretacija, ki nikogar ne pustita hladnega. Toda naj vas te čustveno nabite teme ne zavedejo, njeni afriške barvitosti in naelektrene energije polni koncertni nastopi z izjemnimi glasbeniki in fantastično produkcijo so polni glasbenega izobilja. Razkošje najboljšega, kar ponuja svetovna glasbena scena, za vrhunec letošnjega JazzLenta.
Minoriti – Oder Nove KBM, Avditorij LGM, 27. 6. ob 22.00. Alfredo Rodriguez Trio: Na meji verjetnega
Kubanski pianist Alfredo Rodriguez ima za seboj zgodbo, ki se bere kot filmski scenarij na meji verjetnega. Čudežni deček je odraščal v glasbeni družini, a brez klavirja, zato je vadil kar na tipkovnici, narisani na kuhinjsko mizo. Kljub temu se je uspel prebiti na enega najbolj zahtevnih klasičnih konservatorijev v Havani in bil še kot najstnik izbran v dvajseterico pianistov, ki so dobili priložnost za nastop na jazz festivalu v švicarskem Montreuxu. Tam je s svojo tehniko tako navdušil Quincyja Jonesa, da se mu je nemudoma ponudil za mentorja in sodelavca ter ga malone rotil, naj se takoj preseli v ZDA. In tako je dvajsetletnik spakiral kovček in se podal na nevarno pot ilegalnih prebežnikov v obljubljeno deželo. Kot mnogi je pristal v mehiškem priporu. A mladenič je s svojo zgodbo in obetom glasbene prihodnosti tako ganil paznika, da ga je namesto za rešetke vtaknil v taksi in mu celo plačal vožnjo do Teksasa. Sledila je kariera, ki je prav tako filmska. Quincy Jones, Chick Corea, Wayne Shorter, Richard Bona in Cimafunk so le nekatera bleščeča imena, ki so genialnega pianista in skladatelja pospremila na poti do petih samostojnih albumov ter nominacije za grammyja. Zadnja plošča Coral Way svoj navdih išče v kulturnem talilnem loncu Miamija ter predstavlja mešanico salse, timbe in reggaetona, njen avtor, ki na JazzLent prihaja s svojim triom, pa nas bo s svojo virtuozno tehniko, intenzivnostjo in energijo, zaradi katere le težko obsedi na klavirskem stolčku, prepričal, da sta bila tudi Beethoven in Michael Jackson rojena na Karibih. Se zdi na meji verjetnega? Pa je vse res!
Minoriti – Oder Nove KBM, Avditorij LGM, 25. 6. ob 22.00.
JAZZ PODIJ Tori krat tri Letošnji kurator koncertne serije, namenjene slovenski glasbeni ustvarjalnosti onkraj uhojenih glasbenih poti, je Jure Tori.
Jure Tori je harmonikar, ki s svojim inštrumentom pripoveduje zgodbe. Je glasbenik, ki ga doma in v tujini poznajo po pogumu za odkrivanje, eksperimentiranje in iskanje stičnih točk med raznorodnimi glasbenimi žanri. Je vsestranski glasbenik, ki se že tri desetletja lahkotno sprehaja med tangom in jazzom, med etno glasbo in rockom. Satori je njegov najnovejši izdelek, s katerim se je podal v vode soula. Glavno vlogo namesto harmonike tokrat igrajo klaviature, Tori pa je k sodelovanju pritegnil izjemne glasbenike, kot so pevka Ursula Luthar, kitarist Primož Grašič, trobentač Jan Adamek in kontrabasist Wolfram Derschmidt. Mednarodna zasedba Tori Tango je gotovo eden Torijevih prepoznavnejših projektov, pri katerem je zaznati odbleske velikanov sodobnega tanga od Piazzole do Gotan Project. S prihodom argentinske pevke Gabriele Alarcón je prvi slovenski avtorski tango ob senzualnem vokalu pridobil tudi na žanrski kredibilnosti, njegovo zvočno podobo pa je dodatno oplemenitil še prvi slovenski beatboxer Murat. Tretji koncert cikla je namenjen zasedbi, s katero je Tori obredel odre po vsem svetu. Govorimo seveda o legendarnih Orlekih, ki prav gotovo ne potrebujejo posebne predstavitve, le povabilo.
MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL FOLKART Vrhunsko!
Ohranjanje dragocene nesnovne kulturne dediščine je tisto, zaradi česar je Folkart veliko več kot le revija folklornih skupin. Eden nauglednejših folklornih festivalov na svetu, ki ga je pod svoje okrilje vzel UNESCO, je praznik spoznavanja ter sprejemanja drugih in drugačnih kultur, namenjen vsem, ki si želijo pogleda preko plank – vse tja do najbolj oddaljenih obzorij in kotičkov našega planeta. Letošnji folkloristi prihajajo iz Indije, Nove Zelandije, Južne Koreje, Paname, Portugalske, Črne gore in Slovenije.
Otvoritev ob domačinih, Akademski folklorni skupini Študent, pripada Folklornemu ansamblu Crna Gora iz Podgorice, ki velja za enega najboljših v državi in redno gostuje po vsem svetu. Z eno najstarejših in najbogatejših tradicij ljudskih plesov se lahko pohvali Indija, od koder prihajajo mlade plesalke, članice ansambla Kalanjay Dance Academy Mumbai, ki bodo navdušile z bleščečo in barvito predstavo. Jedro korejske predstave bo tvoril ritem bobnov. Na naš festival bo tako s skupino Hwaseong Dance Company, ki folkloro Južne Koreje pri nas predstavlja prvič, prišla tudi skupina bobnarjev Ryu. Iz dežele belega oblaka, kot Novo Zelandijo imenujejo Maori, prihaja skupina Taumata Whitireia. Sestavljajo jo diplomiranci univerze Whitireia Performing Arts iz Wellingtona, ki je specializirana za ohranjanje kulture Maorov, prebivalcev Samoe in Cookovih otokov. Videli bomo predstavitev plesa haka, ki splošnemu prepričanju navkljub ni zgolj bojni ples, s katerim so maorski borci nasprotnikom pred bitkami kazali svojo moč, ampak gre za tradicionalni običaj, s katerim Maori izražajo dobrodošlico gostujočim plemenom in je utelešenje njihovega kulturnega ponosa, moči ter enotnosti. Barvitost, veselje in energija so značilnosti nastopov skupine Centro Folklorico Atenay Batista iz Paname. Nič čudnega, če vemo, da so se v panamski kulturi prepletli vplivi afriške, indijanske in evropske tradicije. Vsaj tako kot s plesom bodo plesalci portugalske skupine Grupo Etnográfico de Areosa navdušili s svojimi bogatimi nošami. Vsaka je prava mala umetnina, v kateri se zrcalijo stoletja tradicije in spretnosti portugalskih rokodelcev.
Folkart 2024 gostuje: nastope folkloristov si bo moč ogledali v Miklavžu na Dravskem polju, Murski Soboti, Lenartu v Slovenjskih goricah, Velenju, Zgornji Velki in Slovenj Gradcu.
FESTIVAL ULIČNEGA GLEDALIŠČA ANA DESETNICA NA LENTU Magija prvinskega
Ulična nagajivka Ana Desetnica je ta, ki vsako leto znova poskrbi za najbolj odpuljene, najbolj sproščene in najbolj osupljive festivalske trenutke. Tudi letos bo tako. Gostili jo bomo 27., 28. in 29. junija.
Osrednje dogajanje je letos postavila na trg pri Stari trti, ki ga bodo nastopajoči iz Slovenije in tujine v oder pa tudi v cirkuško areno spreminjali ob 19.30 in 21.30. Prvi večer bo s svojo drzno ekvilibristično točko v predstavi Klobuk navduševal Andrej Tomše, za krohot pa bo poskrbela nesramno brezsramna varietejska komedija Prav nizozemskega gledališča Mobil&Voorsluis. Vsi, ki prisegate na komedijo absurda, boste na svoj račun prišli ob predstavi 40–60, v kateri kultna animirana serija A je to! sreča Godota, gledalci pa brezobzirnost podivjanega potrošništva. Italijansko gledališče Cechicha Teatro prihaja z mojstrsko žonglersko predstavo Še kar mlada, deležni pa bomo tudi svetovne premiere. V predstavi Vzpon bo prvič uporabljena vrteča se nihajoča lestev, ki sape ne bo jemala le nastopajočim skupine Fabla Collective, ampak bodo dih zadrževali tudi gledalci. Za razburljiv zaključek festivala bo poskrbel Podganji lovec italijanskega gledališča Atelier CuncheoN. Predstavo je navdihnila srednjeveška legenda o Piskaču iz Hamelina, oziroma satirična pesem na isto temo. V njej Marina Cvetajeva umetnost postavi nasproti samozadostnosti in tako kritizira družbeno iskanje materialne blaginje. Pričakujte maske, dim, živo glasbo, odlično dramaturgijo in vrhunsko koreografijo. Popolno doživetje uličnega gledališča!
Pod Starim mostom pa bomo vse tri dni Aninega lentovskega gostovanja deležni kamšibaja prav posebne sorte: 5 kratkih zgodb se bo namreč med gledalce odkotalilo z – bicikla!
ODER PRI STARI TRTI Novi Lent, novi oder, nova gasba
Novost letošnjega festivala, ki ga postopoma vračamo nazaj na dravsko nabrežje, je novi Oder pri Stari trti. Prinaša glasbeni nabor, namenjen izbrušenim ušesom, željnim novih glasbenih iskanj in pristopov. Program pa je zasnovan tudi kot odlična spremljava in priprava na koncerte zvezdnikov JazzLenta na Minoritih.
Postregel bo s hrvaško zasedbo Nemanja, katere glasba črpa navdih v »vintage« zvokih kitarske glasbe 60-ih in 70-ih let. Psihedelični funk-rock se meša z afriško-kolumbijskimi ritmi in karibskim dubom, anatolskim rockom in kambodijsko psihedelijo ter se občasno prevesi v kozmični disko. Pripravite se na globalno disko-groove zabavo svetovnega kova, ki naj služi kot vrhunsko ogrevanje za nastop Ilhana Ersahina in Istanbul Sessions. Tudi Romachild, eno najzanimivejših presenečenj s slovenske glasbene scene, prinaša vznemirljivo odkritje. Kaj odkritje – razodetje! Čaka nas novi val z energijo garažnega rock'n'rolla in strastjo po vzoru The White Stripes, a polno vedrine in pozitivne energije. Popoln uvod v še bolj nor zaključek letošnjega JazzLenta z mehiško skupino Sonido Gallo Negro. Mednarodno uveljavljenega pianista in skladatelja Marka Črnčeca ni treba posebej predstavljati, dodajmo le, da prihaja z zasedbo G.R.O.O.V.E., v kateri je, s ciljem ponuditi vrhunsko glasbeno stičišče soula, funka in jazza, prepletenega s r'n'b-jem, afrobeatom in fusionom, združil najboljše slovenske glasbenike. Kot posebna gostja se jim bo pridružila še ljubljenka slovenskega občinstva Amaya. Na novem prizorišču bomo uživali tudi v prefinjenem kantavtorskem popu AKA Neomi in v vznemirljivem kitarskem postpunkovskem indie zvenu Lelee, omeniti pa velja tudi dunajsko swing senzacijo Marina & The Kats. Devetčlanska ukrajinska zasedba Hudaki Village Band bo navdušila z edinstveno in večplastno glasbeno tapiserijo, kjer se prepletajo slovansko vokalno izročilo, romunske melodije, judovski ritmi in romski temperament. Čisto za konec, a nikakor ne nazadnje, pa se moramo pohvaliti še z nastopom poljskega world music fenomena. Vołosi so godalni kvintet, ki s svetlobno hitrostjo osvaja največje svetovne odre, na katerih so v zgolj nekaj letih zabeležili osemsto koncertov. Mirno lahko zapišemo, da gre za svetovno senzacijo. Občinstvo in kritike navdušujejo s svojevrstnim glasbenim jezikom, ki gradi na melodičnosti in melanholičnosti vzhodnoevropske glasbene tradicije, a se ta v rokah izvrstnih klasično izobraženih glasbenikov prelevi v nekaj povsem novega. Ne čudi torej, da so jih kritiki primerjali z glasbeno revolucijo, kakršna je nekoč botrovala rojstvu jazza. Trk svetov, ki bo (tudi v naših spominih) odmeval še dolgo!
SODNI STOLP Tradicija, prelita v sodobnost
V kakšnem ritmu bodo letos vibrirali stoletni zidovi Sodnega stolpa? Kdo bo poskrbel za nevidni ples duhov, ki prebivajo v njem, publiko pa poskrkal v tisto čisto posebno atmosfero, ki nas objame, kakor hitro prestopimo njegov prag? Brez skrbi, izbor je tudi letos odličen!
Veste, kaj je erhu? Kitajskemu tradicionalnemu godalu v rokah gosta zasedbe Harmelogic, Donga Jinminga, bomo prisluhnili v nenavadni kombinaciji s tolkali in klavirjem. Žlahtni trk dveh navidezno oddaljenih tradicij in kultur bo naslikal neobičajne, a še kako privlačne zvočne podobe, ki ustavljajo čas. Kako vznemirljiva je kombinacija inovativnosti in tradicije, bomo spoznali tudi ob mojstrskih priredbah ter vrhunskih izvedbah ljudskih pesmi slovenskih regij v izvedbi skupine Katice. S svojimi bobnarskimi in tolkalskimi vložki bo bogat preplet volkalnih linij, po katerem slovijo, dopolnil še Sergej Ranđelović – RunJoe. Moč slovenske besede bomo začutili tudi v nastopu enega najzanimivejših slovenskih šansonjerjev mlade generacije Primoža Vidoviča, čigar duhovita in pikra uglasbena poezija nastavlja ogledalo sodobnemu času. Nesporna kraljica slovenskega šansona Vita Mavrič pa nas s svojim kvartetom Akord vabi na potovanje. Razvajala nas bo namreč z večerom klezmerja. Tradicionalni napevi vselej zadenejo naravnost v srce, saj so nabiti s čustvi – pa naj gre za prekipevajoče veselje ali globoko žalost. Podobno velja za flamenko, katerega ekspresivnost bo naelektrila ozračje. Zasedbe Flamenko Oblivion ni treba posebej predstavljati, omenimo le, da nas bodo letos obdali s sojem rdeče lune, ki v ljudski tradiciji velja za prinašalsko sprememb. Pustimo se presenetiti. Tradicija je ključna beseda tudi za opis slovenske zasedbe Panda, ki je na glasbeno sceno stopila v osemdesetih, a ji, kljub temu da deluje že štiri desetletja, vsakič znova uspe zveneti novo, sveže – drugače! V devetdesetih se je v Ljubljani rodil Jazz klub Gajo, ki še danes odločilno zaznamuje slovensko jazzovsko sceno. Članom njegovega hišnega tria se bosta posebej za gostovanje na Festivalu Lent pridružila izjemna slovenska saksofonista Jure Pukl ter Lenart Krečič in že je na odru Sax Summit Quintet. Osupljiv ambient Sodnega stolpa, oplemeniten z edinstveno atmosfero legendarnega jazz kluba? Sanjska kombinacija!
JURČKOV – VEČEROV ODER Ko Drava vzvalovi
Jurčkov – Večerov oder je tisti, ki bo pregovorno mirno dravsko gladino uspešno kravžljal z rockom v vseh inačicah in različicah, za osvežilen pošpric pa poskrbel še z jazzovskimi sinkopami, hip hopom, rapom, r'n'b-jem in reggaejem.
Letošnje lentanje pri Vodnem stolpu pričenja rockersko obarvani glasbeni projekt igralca Gregorja Grudna – Nenad Kriljiv. In ker dobre muzike ni nikoli dovolj, bomo isti večer deležni še druge doze, za katero bodo poskrbeli aktualni zmagovalci Šourocka Before Time, ki so svoj izraz zgradili na eksperimentiranju z elementi rocka in indie rocka. Sledi ena avtorsko najbolj izstopajočih, kritiško cenjenih in slogovno kameleonskih slovenskih poosamosvojitvenih rock zasedb. Moveknowledgement prepriča s svojo blagozvočno, vznemirljivo večplastno zvočno podobo, zaznamovano s subtilno manipulacijo različnih analognih sintov, z božajočimi vokalnimi polifonijami in s prosto lebdečimi aranžmaji. Kritiki so polni pohval tudi ob nastopih Uroša Perića, ki je navdih za svoje glasbeno ustvarjanje našel v večnem Rayu Charlesu, zaznamovali pa so ga tudi drugi jazzovski velikani. Mednarodno uspešni glasbenik redno sodeluje s številnimi uveljavljenimi domačimi in tujimi glasbeniki ter gostuje na najprestižnejših festivalih, kakršen je tisti v Montreauxu. Tudi pri nas bo poskrbel za vrhunsko in nepozabno festivalsko doživetje. Rock dveh generacij bi lahko poimenovali naslednji koncertni tandem: Bob Rock nas bo popeljali med glasbene uspešnice Pink Floyd, Uriah Heep, AC/DC, Deep Purple, Led Zeppelin, ZZ Top, zasedba CCR Remember pa se poklanja spominu na legendarno skupino Johna Fogertyja, ki je s svojo glasbo zaznamovala šestdeseta in sedemdeseta leta. V dravskem zalivu je svoj pristan našel tudi tradicionalni koncert Piše se leto, ki bo tokrat obarvan lokalpatriotsko. Mariborsko. Če zapišemo Alo!Stari, ni treba veliko drugih besed. Dovolj so tri: Maribor – skatepunk – devetdeseta. No, če smo iskreni, manjka še ena: žur! Tudi enega udarnejših in bolj samosvojih mariborskih kolektivov, ki sliši na ime Stari pes, ni treba na dolgo opisovati. Zaznamuje ga samosvoj glasbeni stil, ki na odru zaživi s trenutnimi navdihi posameznikov, hipnotičnimi ritmi, erotičnimi groovi, zadetimi rifi in raskavim vokalom brez povodca. Po dolgem premoru se v studie vračajo PipsChips&Videoclips in po osmih albumih bomo konec leta končno deležni novega, ki ga bodo najavili z nastopom na našem festivalu. Počeni škafi nas bodo razmigali s ponudbo s svojega tretjega studijskega albuma ter kopico energije, na kateri bodo nato zajadrali še progresivci Sonas, ki ušesa opijajo z elektronskim zvokom, drznimi ritmi in melodičnimi vokalnimi linijami, v katerih se spajata zahodna in vzhodna glasbena tradicija. V sodelovanju s platformo Serbia Creates prihaja žanrsko neulovljiva zasedba Škofja Loka, pred njo pa nas bodo v objeme in poljube ujeli Kokosy, ki bodo proslavili peti rojstni dan. Deležni bomo tudi sproščenih vibracij reggae glasbe. Jah Mood On Je Collective bodo s skladbami s svojega letos izdanega albuma Vse gori poskrbeli, da se bodo vnela tudi naša srca. Za zaključek dogajanja ob Vodnem stolpu pa bo poskrbela Masayah, ta hip najbolj vroča predstavnica hip hopa in r'n'b-ja pri nas. Ste vedeli, da je dobitnica nagrade Zlata piščal zaslužna za najbolj predvajano skladbo lanskega leta? Seveda bomo uspešnico Ni panike slišali tudi na našem koncertu.
MINORITI, ODER NOVE KBM:Izpostavljamo:Amira Medunjanin kvartet: Umetnost sevdaha
Ko je angleški glasbeni novinar iskal primerne besede, s katerimi bi opisal nastop sarajevske zvezdnice Amire Medunjanin, je zapisal, da njeno edinstveno podajanje sevdalink še najbolje ujame primerjava z Billie Holiday, legendarno pevko, ki je slovela po tem, da je v svoje interpretacije prelila dušo in srce ter se na odru popolnoma razgalila in razdala, kar je povsem na mestu. Tudi Amirine interpretacije ne dopuščajo površinskosti in se požvižgajo na vsakršna varovala. Njena popolna iskrenost, predanost in globoka čustvenost zato v vrtinec hrepenenja in tiste težko opisljive bolečine, ki obenem kruta in sladka tvori srčiko sevdaha, ne posrka le nje, ampak tudi publiko. Četudi bosanski sevdah v zadnjem času doživlja pravi razcvet in ga gojijo številni pevci mlajše generacije, ima Amira Medunjanin med temi, ki so z njim prodrli tudi na svetovne odre, posebno mesto. Umetnici je namreč kljub močnim tradicionalnim okvirjem, brez katerih pri tej zvrsti ne gre, uspelo ustvariti povsem svoj glasbeni jezik. Ne le to, ustvarila je celovit in unikaten umetniški izraz, ki se požvižga na uveljavljene tokove, trende, kalupe in kompromise ter ne pristaja na predalčkanje. Mirno lahko rečemo, da je sevdah povzdignila na najvišjo avtorsko raven in tako svetu ponudila glasbo, ki presega tradicionalnost, kljub temu pa ohranja vse tiste dragocene prvine, ki sevdah delajo tako zelo posebnega in priljubljenega. Dodajmo še vrhunske glasbenike in dobimo koncert, ki zareže globoko v srce ter tam ostane za zmeraj.
Minoriti – Oder Nove KBM, Avditorij LGM, 21. 6. ob 22.00.Jubilej Ibrice Jusića: Kvaliteta nima datuma
Ibrica Jusić sodi med tiste redke glasbenike, ki so si v desetletjih odrske kariere ustvarili širok krog poslušalcev, ki jim ostajajo zvesti tudi brez nenehnih novih albumov in kričavih turnej. Njihovi nastopi, pa naj bodo še tako redki, so zato dragocena priložnost za ponovno uživanje v glasbi, ki je prestala preizkus časa. In glasba dubrovniškega trubadurja je brez dvoma takšna. Kot kitarist in kantavtor se je uveljavil že leta 1968 na festivalu v Zagrebu. Tradicijo francoskih šansonov je nadgradil z avtentičnim avtorskim izrazom, ki ga odlikujeta poetičnost in intelekt, ob tem pa poskrbel za izjemne prevode in uglasbitev verzov Shakespeara, Brechta, Paljetka, Antića, Britvića ... S svojim nepogrešljivim klobukom in pasjim spremljevalcem je bil desetletja zaščitni znak Dubrovniških poletnih iger, prodrl pa je tudi v tujino, kjer so ga postavljali ob bok legendarnim velikanom šansona, kot sta Brel ali Aznavour. S svojimi nastopi na našem festivalu je že večkrat poskrbel za trenutke, ko v glasbo prelita poezija ustavi čas, briše letnice in ponese v svetove, kjer lepota sreča večnost. Tudi tokratni koncert, s katerim bo zaznamoval šestdesetletnico kariere in osemdeseti rojstni dan, bo tak.
STANDUPLENT IN KOMEDIJA NA MINORITIH Smejalna terapija Festival Lent tudi letos skrbi, da bomo v poletje stopili z nasmehom. In to širokim!
Profesionalni smejalni terapevti, najboljši stand up komiki iz Slovenije in sosednjih držav, tudi letos odpirajo ordinacijo v Vetrinjskem dvoru. Tam bodo s svojimi najnovejšimi metodami poskrbeli za terapevtski program, ki preverjeno in učinkovito deluje tudi proti najhujšemu tečnitisu ter celo proti kroničnemu zagrenjenitisu. Zdravljenje pričenjamo s tremi preverjenimi dohtarji; Vidom Valičem, Markom Žerjalom in Alenom Mastnakom, katerih jeziki so vsaj tako ostri kot skalpeli lepotnih kirurgov, le da vam bodo nasmeh na obraz pričarali brez šivov. Dozo krohota nato stopnjujejo Strašno smešni Klemen Bučan, Andrej Bakreni, Alen Borišek in Dalibor Grbić – Dapach, gostili pa bomo tudi dr. Aleksandra Zadela, ki bo razkril, kaj vse se skriva za razvpito nično toleranco do agresivnosti. Z vaškim in mestnim humorjem bodo smejalne mišice razgibavali Gašper Bergant, Admir Baltić, Matic Kokošar in Dejan Ikovic – Bushi, nato pa bo skrb za naše mentalno zdravje prevzel Srdjan Olman. Ker je za večino človeških tegob najboljše zdravilo mladost, nas bodo Sašo Stare, Tanja Kocman, Vinko Šimek in John Denhof poučili, kako ostati mlad, pa četudi le po srcu. Zadnji večer StandUpLenta pa bomo po uveljavljeni slovenski tradiciji zakurili roštilj, le da se bodo na našem namesto čevapčičev cvrli Pedja Bajović, Srdjan Olman, Omer Hodžić, Perica Jerković, Tin Vodopivec, David Gorinšek in Rene Volker.
Ljubitelji komedije boste na svoj račun prišli tudi na Minoritih, kjer vam ponujamo med letom vselej razprodani uspešnici ABRAhmm Tadeja Toša in Večerjo bedakov Špas teatra.
AFTERJI NA MINORITIH Lentanje do jutra? Itak!
Tudi letos smo poskrbeli za najvzdržljivejše in vse, ki veste, da so festivalske noči najlepše zjutraj. Dobimo se na Afterjih na Minoritih, ki po odrskem dogajanju prizorišče ovijejo v klubsko atmosfero in obiskovalce pospremijo k (po)polnočnici. A na tej tradiconalni maši lentarjev seveda ne bo pridige! Za dušni mir in razodetja vseh vrst bodo poskrbeli paradni seti jahalcev plošč od blizu in daleč, za telesa vibracije, ki ščemijo podplate, za suha grla pa ponudba pijač. Rezultat? Tista legendarna lentarska spročšenost, ki After žure malone po pravilu dela legendarne, in poskrbi, da so vsako leto znova vroča tema mestnih tračarij in pogovorov ob jutranjih kavicah. Vse to za simbolično vstopnino ali z vstopnico za prireditve na Minoritih – Odru Nove KBM. Nedeljskega pa podarjamo. Amen!
ART KAMP Zeleni živ žav
Sedemnajsto poletje v Mestnem parku beleži festival Art kamp. Zeleni festival ustvarjalnosti za družine in otroke vseh starosti je slavje lepih kultur, različnih umetnosti, smele zabave, športa in rekreacije. Tudi letos se družimo v duhu mladosti, norosti in modrosti, v nabiranju spretnosti ter raziskovanju preteklosti.
Kdaj je park resnično živ? Ko v njem ob pesmi ptic odmeva tudi radostni smeh. Ko v njem kuhamo. Beremo. Pišemo. Govorimo. Rišemo. Slikamo. Oblikujemo. Tečemo. Skačemo. Žagamo. Brusimo. Zabijamo. Merimo. Gradimo. Podiramo. Spletamo. Razpletamo. Poslušamo. Opazujemo. Preizkušamo. Poizkušamo. Tudi letos se bodo na Art kampu srečevale družine, prijatelji, starši in stari starši, tete in strici. Od mojstric in mojstrov se bomo med 9. in 13. uro ter med 16. in 20. uro na brezplačnih delavnicah in predstavitvah učili najrazličnejših znanj in spretnosti. Oder Triglav, ki bo letos stal na platoju nad igrali, pa bo ponujal plesne, folklorne, gledališke in glasbene dogodke amaterskih in profesionalnih skupin iz domačih in tujih logov. Med drugimi prihajajo Trkaj, 3:rma, Igor Bezget, Tina Sovič, Ariel Vei Atansovski, Policijski orkester in Simpatico. Vstopnine seveda ni.
OTROŠKI LENT V VETRINJSKEM DVORU Večeri v družbi pravljičnih junakov
Janko in Metka, Črtek v mestu, Pravljica o letečem kovčku, Bobrova skrivnost ... To je le nekaj predstav, ki jih najmlajšim obiskovalcem prinaša letošnji nabor Otroškega Lenta. Pričenjajo se ob 18.30, ko je dvorišče v Vetrinjskem dvoru že ravno prav senčno, da malim nadobudnežem ne bo prevroče, obenem pa bodo tako lahko še pravi čas v svojih posteljah, kjer bodo mirno zaspali z mislimi, polnimi novih pravljičnih slik in junakov. Razen seveda po tradicionalnem rajanju z Romano. Slovenska glasbenica s svojimi uspešnicami, napisanimi posebej zanje, male poslušalce vselej znova tako navduši in razigra, da jih je le težko spraviti s plesišča. Kaj šele k spanju!
SALON GLASBENIH UMETNIKOV Lentamo tudi s klasiko
Unionska dvorana tudi letos ponuja domovanje glasbenikom in zasedbam, ki na Festivalu Lent poskrbijo za ljubitelje klasične glasbe. Na oder bodo vsak večer ob 19.30 stopili tako mladi obetajoči glasbeniki – med njimi tudi prvonagrajenci tekmovanja TEMSIG 2024 – kot že uveljavljeni solisti in zasedbe, med katerimi velja omeniti Mariborski komorni orkester s pianistko Tjašo Šulc Dejanović in violinistom Petrom Kuharjem ter Ljubljanski kvartet saksofonov.
KMŠ ODER Najprodornejše lentanje
Za napoved prihodnosti slovenske glasbene scene ni treba imeti kristalne krogle. Dovolj je, če se sprehodite do terase Mariboxa, kjer je svoje mesto našel najprodornejši festivalski oder. Klub mariborskih študentov s preverjeno pretanjenim posluhom za novo, drugačno in prihajajoče na njem letos gosti imena, ki si jih velja zapomniti: Nimford, Borna Turner, Demm, Neavem, Štrom, Đoko bend, Parvani Violet, Šesti metek, Slow Monkeys in Razpad Sistema.
IN ŠE IN ŠE... Živahno in pestro
Tudi letos festivalski program prinaša še celo vrsto dogodkov, ki jih ne gostimo na festivalskih odrih, a bi bil brez njih festivalski utrip veliko manj živahen. Omenimo povorko Pihalnega orkestra Pošta Maribor po promenadi na Lentu in že 33. Odprto plesno sceno, ki na odru mariborskega Lutkovnega gledališča slavi sodobno plesno produkcijo. V Obratu na Trgu revolucije domujeta festival animiranega filma StopTrik in festival dokumentarnega filma DokuDoc – ta ponuja ogled filma Za vsakega nekaj, s katerim je Narodni dom Maribor obeležil 30 let obstoja. Zanimiv pogled v festivalsko zakulisje ponujajo Rajzefirbični sprehodi, Živa dvorišča pa vabijo k druženju na dvorišča Krekove ulice, Vojašniškega in Glavnega trga, kjer bomo med drugim spoznavali mariborska drevesa, vadili jogo in si izmenjevali sadike. Nočne ptice letos lentajo v Vetrinjskem dvoru, kjer za prave vibracije skrbi KUD Coda. Med drugimi ponuja koncert zasedbe De Liri, ki dokazuje, da je lahko harfa še kako doma tudi v drugih glasbenih žanrih, ne le v klasiki.
DRUGE INFORMACIJE:
PREDPORDAJA VSTOPNIC: Do 20. junija so vstopnice za festivalske prireditve na voljo po nižjih cenah. Več informacij, cenik in ugodnosti: https://nd-mb.si/festival-lent/vstopnice-za-festival-lent/
NA FESTIVAL LENT Z JAVNIM PREVOZOM Obiskovalce festivala Lent pozivamo, da avtomobile pustijo doma in za prihod na festival izberejo javni prevoz. Najboljše lentanje je namreč lentanje brez slabe vesti. Z izbiro vlaka, avtobusa in kolesa prispevamo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Zase in za zanamce. Skupaj ustvarjamo trajnostni Festival Lent ter bolj zeleno, bolj povezano in bolj prijazno prihodnost. V času Festivala Lent se lahko s festivalsko vstopnico z rednimi avtobusnimi linijami po Mariboru prevažate brezplačno. Železniške povezave z Mariborom so pogoste in časovno usklajene z urniki festivalskih dogodkov, kar pomeni, da brez težav ujamete pričetke vseh prireditev, ki si jih želite ogledati.V bližini železniške in avtobusnih postaj so locirana tudi mestna kolesa MBajk, kar omogoča enostaven in hiter dostop do vseh festivalskih prizorišč.
BREZPLAČNO PARKIRANJE Parkirišče Europarka: do 2. ure zjutraj, 21.–30.6. Gramozno parkirišče pri Mestni občini Maribor (vhod z Razlagove ulice) od 15. do 3. ure, 21.–23 .6. in 28.–30. 6.
To je sporočila Mateja Meh. (konec)
